Jaz sem grozno spehana ...

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / petek, 2. julij 2010 / 06:00

... toda izvrstni žganci v koči so me potolažili ... Takole je svoje prestane muke ob hoji navkreber in nato "tolažbo" ob osvojenem vrhu opisala planinka v prvi vpisni knjigi Prešernove koče na Stolu pred natanko sto leti. Strani vpisne knjige so planinci začeli polniti 30. julija leta 1910, večer pred slovesnim odprtjem Prešernove koče. Koča, ki stoji na višini 2174 metrov na Malem Stolu, 31. julija letos praznuje stoletnico!

V Planinskem društvu Javornik–Koroška Bela, ki upravlja Prešernovo kočo, se po besedah predsednika Vinka Aliča že vneto pripravljajo na obeležitev častitljive obletnice. Tako kot pred sto leti, ko je v lepem nedeljskem vremenu na odprtje koče prišlo skoraj tisoč planincev – begunjski župnik je menda celo prijahal na Stol na plemenitem arabcu, tudi letos 31. julija pričakujejo številne ljubitelje gora. »Ko smo razmišljali, kako bi najlepše obeležili stoletnico Prešernove koče, se je porodila ideja o knjigi. Izkazalo se je, da je gradiva ogromno,« je povedal Vinko Alič. Tako so v sodelovanju s podjetjem Medium, ob podpori Občine Žirovnica in Občine Jesenice ter sponzorjev izdali knjigo z naslovom Stol – mogočni sosed, s katero so želeli obeležiti stoletno zgodovino koče in jo v sliki in besedi ohraniti za bodoče rodove. Pri pripravi knjige so sodelovali predvsem ljudje, ki so s kočo in goro povezani na poseben način; nekdanji gospodarji, oskrbniki, nosači ... »Skoraj neverjetno je, kaj se je našlo v arhivih, koliko je bilo napisanega, opisanega, fotografiranega in narisanega na temo Prešernove koče. Hkrati smo po vaseh pod Stolom zbirali fotografije, obiskali domačine, vse oskrbnike, zapisali njihove zgodbe ... Veseli smo, da so bili vsi pripravljeni sodelovati in obujati spomine,« je povedal Alič. V arhivu Gornjesavskega muzeja Jesenice so našli tudi prvo vpisno knjigo, v katero se je prvi vpisal profesor Anton Zupan, načelnik kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je bil tudi najbolj zaslužen, da so kočo zgradili. Kočo, ki so jo poimenovali po Francetu Prešernu, so gradili štiri leta, otvoritvene slovesnosti se je udeležilo skoraj tisoč ljudi, potekala je tudi maša. Prvi oskrbnik je bil Anton Legat, Mazovc s Sela. Koča je bila, kot lahko preberemo v knjigi, preskrbljena s konzervami in tremi vrstami vina ... Koča je bila ves čas dobro obiskana in kmalu so ugotovili, da je premajhna, zato so jo leta 1928 povečali. Vse do vojne je bila priljubljeni cilj planincev. Vojne vihre pa žal ni preživela, leta 1942 je koča pogorela, rešili so edinole kip Prešerna, ki so ga shranili radovljiški planinci in ga nato, po vnovični zgraditvi koče, vrnili. Šele po vojni, leta 1964, so na pogorišču koče začeli graditi novo kočo; pobudo za to so dali preživeli prvoborci. Gradbeni material so na gradbišče znosili planinci, mladina, lovci in nosači iz Radovne. In 20. avgusta 1966 so novo Prešernovo kočo slovesno odprli. Leta 1967 so jo v upravljanje prevzeli planinci Planinskega društva Javornik–Koroška Bela, ki so pri gradnji tudi največ sodelovali. Ob odprtju v koči ni bilo niti postelj niti vode, a počasi so prizadevni planinci vse uredili. Po manj kot desetih letih so jo znova povečali in obnovili, otvoritev prenovljene koče je bila avgusta leta 1984. Odtlej do danes prizadevni planinci ves čas skrbijo za vzdrževanje in nujne posodobitve, za kar je zaslužen predvsem dolgoletni gospodar koče Zvone Tavčar. Danes koča v dveh gostinskih sobah sprejme šestdeset obiskovalcev, ima 45 ležišč, od tega dvanajst skupnih ležišč. Na leto se v njeno knjigo gostov vpiše okrog sedem tisoč obiskovalcev. Kočo odprejo v začetku junija in zaprejo konec septembra.

Spomini oskrbnikov

V teh letih se je v koči zamenjalo veliko oskrbnikov; nekateri so ostali le krajši čas, drugi tudi po deset let. V knjigi so zapisani dragoceni spomini nekaterih, med njimi denimo Antona Andrejčiča, ki je bil oskrbnik leta 1975. Odločil se je, da bo zapisoval, kako muhasto je vreme na Stolu. Kot je ugotovil, je bil Stol v stotih dneh sezone samo sedemkrat brez »kapuce« in samo pet dni ni bilo megle. Deževalo je 55-krat, snežilo enajstkrat, toča je padala šestkrat. Neviht je bilo osemnajst. Kar 72-krat je pihal veter. Sončnih dni je bilo 61. Pri tem je seveda treba upoštevati, je zapisal Andrejčič, da se je vreme spreminjalo, da je bilo istega dne lahko sončno in vetrovno, megleno in deževno...

Posebej zabavne zgodbice se je spomnil Jože Avsenek, ki je bil skupaj z ženo Ivanko oskrbnik v letih 1988 in 1997. »Nekoč je v kočo prišel Milan Kučan. Kmalu po njegovem odhodu me pokliče nekdo s policije v Kranju. 'Je Kučan pri vas?' vpraša. 'Bil je, a je že odšel,' odvrnem. 'Kam pa?' 'Ne vem, tega predsednika res nisem spraševal.' Pa zopet glas z one strani: 'S katerim avtom je pa bil?' 'Nisem prepričan, ali je imel Peko 39 ali Alpina 39,' sem odvrnil in odložil.«

Šest let sta bila oskrbnika Jerca in Edo Tušar. Tudi njuni spomini na življenje na 2174 metrih nad morjem so zanimivi. Jerca je pripovedovala: »Obiskovalcev je bilo vedno dovolj. Marsikdo je pustil napitnino, a jaz nisem bila tam zato, da bi jemala 'tringelt', še bolj neumno pa bi bilo, da ga ne bi vzela. Pa sem si zamislila skrinjico in višek smo metali noter. Septembra ob zapiranju smo skrinjico odprli. Izkupiček smo porabili za 'priboljšek' v hiši. Prvo leto smo kupili mešalnik in drugo leto televizijo! Na Stolu sem bila vedno nepretrgoma tri mesece. V dolino sem šla le enkrat na pogreb, enkrat pa sem morala v bolnico. Ravno nov aki smo dobili, ko sem zbolela. Grozno me je matralo, kdo se bo prvi peljal z njim, sem se pa prav jaz s pljučnico ...«

Zadnja leta, od leta 2004, pa sta oskrbnika koče Betka in Leon Palčič. »Na Stolu je življenje fletno, saj je nad teboj samo Bog. Res je pa tudi, da si prepuščen sam sebi. Če se ne znajdeš in ne znaš sam postoriti, bolje, da se tega dela ne lotiš. So dnevi, ko nimaš na svetu kaj početi, več pa je takšnih, ko greš spat z zadnjimi gosti in zjutraj seveda prvi vstaneš. A gostje so vedno dobrodošli ...«. Kot pravita, se na Stolu počutita kot doma. »Še bolje; doma je stalno nekaj narobe, tu gor si pa čisto dober ...«

Osrednje praznovanje stoletnice koče bo 31. julija na Stolu in organizatorji že zdaj vabijo vse: Pridite 31. julija na Stol!