Pomote in vprašanja

Z volitvami novega predsednika republike, katerih prvi krog smo tekli minulo nedeljo, je povezanih polno pomot in vprašanj. In kar nekaj pričakovanj pred drugim krogom. Tudi podpisani sem se v svojih ugibanjih zmotil. V drugem krogu sem pričakoval prav kandidata, ki sta se vanj dejansko uvrstila, a v obratnem vrstnem redu. Tudi favorit se je motil, ko je v enem od predvolilnih soočenj svojemu tekmecu navrgel tole stališče: »Funkcija predsednika ni popravni izpit za napake predsednika vlade.« Te očitno niso tako moteče, nekdanji predsednik vlade je zdaj favorit za zmago v drugem krogu. Ko je bil Pahor še predsednik vlade oziroma ko je moral svoje vladanje predčasno končati, je njegov politični boter Milan Kučan ob neki priložnosti izjavil, da je Borut »pomota«. Pomota z vidika levega političnega pola, ki ga je na volitvah 2008 podprl, da je lahko zmagal. Mogoče je prvi predsednik te republike mislil tudi, da je Borut njegova osebna pomota, saj je bil v času zadnjega CK ZKS (1986-1990) prav njegov predsednik tisti, ki je tega obetavnega mladeniča lansiral v slovensko politično orbito … Zmotili smo se tudi tisti, ki smo se posmehovali Pahorjevemu glumaštvu, ko je za predvolilne potrebe nastopal v kostumih raznih poklicev. Človek, ki kot politolog ni v življenju delal še nič konkretnega, se nekaj tednov pred volitvami norčuje iz tistih, ki v svojem življenju dejansko nekaj delajo! No, očitno ga nismo videli prav, njegov teater je nekatere očaral.

Ko so bile nedeljske volitve še v toku, je političnega veterana Izidorja Rejca (prišel je na slovesnost ob stoletnici žirovske farne cerkve) moj znanec bolj za šalo kot zares pobaral, koga je volil. »Dori« (tako so mu Žirovci rekli, ko je bil še direktor Alpine) pa mu ni ostal dolžan in je odgovoril: »Vesel sem, da sem lahko spet enkrat volil Milana!« No, zvečer smo izvedeli, da njegov Milan kljub temu ni bil izvoljen. Tudi ta kandidat je bil očitno neke vrste pomota. In ob tem se sprašujem, kako to, da desni politični pol po Jožetu Pučniku ni več zmogel na volitve poslati kandidata, ki bi lahko resno ogrozil favorite z leve? Tudi če bi za ta položaj kandidiral sam Janez Janša, po mojem ne bi bil izvoljen, ker ni osebnost, ki povezuje, ki lahko pritegne tudi zmernejše volivce z drugega političnega pola. Takega res ni(majo)?

Res: večina naših sedanjih politikov je takšnih, da so predvsem »naši«, da ne morejo ali nočejo biti hkrati tudi »vaši«. Trenutno sta od najvišje stoječih izjemi samo dve: Borut Pahor in Gregor Virant. Samo ta dva kvarita igro in večkrat naredita kaj tudi drugače, kot bi se od njiju pričakovalo po prevladujoči strankarski logiki. Po volilnih rezultatih sodeč se je takšna »napačna« drža obema obrestovala. Vse več je državljanov, ki so ravnanj prevladujoče politike in politikov že siti in po mojem so bili takšni v večini tudi med tistimi, ki v nedeljo sploh niso šli volit – teh pa je bilo več kot polovica vseh volivcev! Mar ni bilo njihovo sporočilo več kot očitno?

In kdo bo zmagal v drugem krogu? Vprašanje za milijon evrov, čeprav za vnaprejšnji odgovor večina med nami še enega evra ne bi mogla ali hotela vplačati. Kljub dejstvu, da bosta oba kandidata s t. i. levice, bo prav zanimivo, za koga se bodo volivci odločili to pot. Me prav zanima (tudi sam se še nisem odločil), kako nas bosta kandidata nagovorila. Vprašanji sta zlasti dve. Prvo: kako bosta nagovorila tiste, ki sicer volijo desno? Predvsem pa drugo: kako bosta na volitve privabila vsaj del tistih, ki so v prvem krogu ostali doma?