Kriza ni le težava, ampak tudi priložnost

Janez Bohorič, predsednik uprave Save

Poslovna skupina Sava je lani pridelala za 173 milijonov evrov prihodkov iz prodaje (leta 2008 232 in leta 2007 188 milijonov evrov) in ustvarila 23,4 milijona evrov čistega dobička (leto prej 1,9 in leta 2007 39,3 milijona evrov). Čisti dobiček je bil kar za 35 milijonov evrov nižji zaradi slabitev finančnih naložb, vrednost premoženja pa ostaja na približno enaki ravni zadnja tri leta (941,4 milijona lani, leta 2008 921,6 milijona evrov in leta 2007 951,7 milijona evrov), delež kapitala v sredstvih znaša 51 odstotkov. Največje finančne naložbe Save so 45,9-odstotni delež v Gorenjski banki, 23,8-odstotni delež v Abanki, 23,4-odstotni delež v NFD 1 ID, 10-odstotni v Merkurju in 9,7-odstotni v Hoteli Bernardin. Na ponedeljkovi skupščini so delničarji izglasovali izplačilo 3,20 evra na delnico.

Janez Bohorič, za Poslovno skupino Sava je težko leto 2009, ki ste ga zaključili s spoštljivim dobičkom. Za lastnike dobro, vseeno pa je v podjetju 322 delavcev manj. Je dober rezultat posledica obilnega krčenja stroškov, tudi med zaposlenimi?

»Zagotovo zmanjšanje števila zaposlenih prispeva k zmanjšanju stroškov. Ob prihodu krize leta 2008 in globokih brazgotinah, ki so se poznale še lani, smo uvedli kup ukrepov. Močno smo varčevali, iskali možnosti, da bi z manj zaposlenih naredili več, pojavili so se tudi mnogi inovativni predlogi, kako stisko krize kompenzirati z novimi proizvodi in storitvami ter novimi pristopi. Manj zaposlenih v Savi je delno rezultat nekaterih dejavnosti, ki jih sedaj izvajajo drugi, zaposleni pa niso izgubili dela. Nekateri so se upokojili in jih nismo nadomeščali, nekateri so odšli sami. Tudi delavcev s pogodbami za določen čas, ki smo jih zaposlovali v konjunkturi, nismo nadomeščali. Ponosni smo, da nam iz poslovnih razlogov ni bilo treba odpuščati.«

Prihodki od prodaje so padli na raven iz leta 2007.

»Prihodki so danes glede na leto 2008 že zrasli, vendar še niso takšni kot na ravni 2007. Vendar letos že pričakujemo rast prodaje. Prvi letošnji meseci so zelo obetavni. Zlasti v dejavnosti Gumarstvo, ki je bila v krizi najbolj prizadeta. Uresničuje se geslo, da kriza ni samo težava, ampak tudi priložnost za vse, ki jo znajo izkoristiti.«

So v času krize pomembne osnovne dejavnosti, realni sektor ali finančne naložbe?

»Seveda so realne dejavnosti zelo pomembne, in če so zaradi krize na trgu nastali dolgoročni zastoji, jih bo zelo težko popraviti. Tak je, na primer, turizem …«

Čeprav izgube tudi Turizem ni imel.

»Ni bilo izgube, ni bilo pa rezultata, ki smo ga pričakovali, glede na velika vlaganja v preteklosti.«

Menite, da se kriza zaključuje?

»Težko rečem. Ekonomisti govorijo o dvojnem ali celo trojnem V. Mi smo realno optimistični. Na področju turizma osvajamo druge trge. Pogledali smo na vzhod, v države nekdanje Jugoslavije. Upamo, da se bodo pokazali pozitivni rezultati.«

In finančne naložbe?

»Nikoli več ne bo, kot je bilo. Poglejmo kar delnico Save, ki je bila vredna tudi 680 evrov, danes pa se cena giblje med 180 in 190 evri. Pa vendar Sava ni imela slabega razvoja. V zadnjih petih letih je bila donosnost delnice devet odstotkov nad donosom indeksa SBI, desetletna donosnost je še boljša. Delničarji pozabljajo, da so jo na začetku dobili za štirideset evrov.«

Različni scenariji za Merkur

Zaradi padca vrednosti delnice Save ste odprli tudi nekakšno ofenzivo z mediji. Konkretno Sava je ali še toži Kanal A in Finance.

»Ali mislite na ofenzivo medijev do nas (nasmešek)?«

Obratno. To ni običajno.

»Ne, ni. Tudi mi smo bili presenečeni, da so nekateri mediji šli v križarsko vojno proti Savi. Namena ne poznam. Kdor išče nekaj, česar ni, postane nervozen, agresiven, nestrpen. Trudimo se, da na neutemeljene napade reagiramo najmanj s pojasnili in z nasprotnimi dejstvi. Čez pet let se bodo analize oprle zgolj na objavljeno, zato vztrajamo pri odgovorih pri poročanju, kjer gredo čez rob, pa ostro reagiramo. Tako je bilo v primeru Kanala A, pred časom pa smo pismo poslali tudi Financam, v katerem smo jih opozorili, da prestopajo mejo sprejemljivega. Odgovor je bil znova žolčen, ampak čas bo pokazal, kdo ima prav. Bojim se, da mediji pri teh objavah niso sami.«

Pojdimo nazaj na Savine finančne naložbe. Kdaj se bosta združili Gorenjska banka in Abanka? Vi ste temu naklonjeni.

»Ne poznam nikogar, ki temu projektu ne bi bil naklonjen. Argumentov proti ni, le pot do združitve je težka. Začeli smo pred krizo. Vse je šlo gladko, določili smo celo menjalno razmerje, potem so se gospodarske razmere zaostrile. Pričakovanja današnjih lastnikov Abanke so rasla, saj so rasle tudi njihove potrebe po denarju. Do uresničitve projekta bi najlažje prišlo, če bi dobili dodaten kapital, ki bi omogočil lastnikom delnic Abanke pravično ceno. Če ne bo šlo drugače, bo banka najbrž prodana. Vsi trije največji lastniki delnic potrebujemo denar, in če ga nimamo, je treba nekaj prodati. Mi smo Abanko kupili po ceni, da smo morali v Poslovni skupini Sava lani slabiti naložbo za 24,4 milijona evrov. Prodajna cena bo po naši oceni krepko presegla današnjo ceno na Ljubljanski borzi.«

Včasih se zdi, da je Sava ena največjih bank, čeprav pravite, da potrebujete denar. Najprej z odkupom terjatev NFD od Nove Ljubljanske banke.

»Zmotna predstava. S poslom z NFD oziroma s prevzemom kredita smo naredili uslugo tako NFD kot NLB. Nismo ga prevzeli kar tako, ampak smo od banke dobili ugoden kredit za prevzem, NLB pa je zato verjetno lahko sprostila del rezervacij. NLB smo naredili uslugo, ti pa nasprotno nam, saj so vodili konzorcij za reprogramiranje naših kreditov. Seveda smo tudi NFD to uslugo dobro zaračunali, saj nam plačuje lepo razliko v obrestni meri, obenem pa je kredit izredno dobro zavarovan.«

Ali redno poravnava obveznosti?

»Redno servisira kredit skladno s pogodbo.«

Ali to pomeni, da se Savina dejavnost Turizem ne seli na Obalo?

»Za zdaj ne. Čeprav je še vedno nekaj manj kot polovica dolga NFD aktualna. Če bo prišlo do razlogov za unovčenje zavarovanja, pa bomo našli pot. Vendar te situacije ne želimo zlorabljati.«

Med posli, ki so jih na zahtevo KAD in SOD pregledali revizorji, je tudi posel z Merfinom oziroma Merkurjem.

»Ta posel ima dolgo zgodovino. Interpretacije, da mi kreditiramo Merkur in zaradi prijateljstva pomagamo prevzeti Merkur njegovim menedžerjem, so izmišljene. Mi smo Merkurjev delničar postali s prodajo Sava Trade. Trgovski del smo dobro prodali Merkurju, saj smo s tem zaslužili več kot dva milijona evrov. Delno so nam plačali v gotovini, delno z delnicami. Imeli smo dobrih deset odstotkov delnic, še enkrat toliko smo jih kupili, da je Merkur postal naša pridružena družba. To nam prinaša prednosti. Obljubili so nam opcijsko pogodbo, po kateri bi lahko kasneje svoj delež prodali po najvišji zgodovinski ceni. Kdo ne bi takšne ponudbe sprejel? Danes so vsi pametni, takrat pa je bil to posel stoletja. Brez krize bi se vse to že zgodilo. Tako pa je udarila kriza, udarile so banke in še protitajkunska zakonodaja, zato danes niti Merkur niti Merfin ne moreta plačati našega deleža.«

Ali vidite rešitev za Merkur?

»Z drugimi upniki moramo vzeti stvari v svoje roke. Skušali bomo narediti vse, da bo normalno posloval.«

Ali to pomeni, da imate drugačen scenarij, kot je prodaja divizije Merkur Mercatorju?

»Odprodaja divizije Merkur ni slab scenarij, saj mora podjetje v stiski nekaj prodati. V tem primeru pa bi se prodalo bistvo Merkurja. Vprašanje je, kaj bi ostalo od lupine. Tudi nekatere banke menijo, da bi morali sanirati celoten Merkur. Postaviti ga moramo na noge. Verjetno pa bodo potrebni tudi radikalni ukrepi, ker časa ni veliko. Scenariji se pripravljajo, več o tem še ne morem povedati.«

Po skupščini ste povedali, da bi Merkur lahko s finančno injekcijo hitro zrasel.

»Merkur ima prodajno izredno dobro pozicijo. Za deset do trideset odstotkov bi lahko povečal današnjo prodajo, kar bi bilo za uspešnost popolnoma dovolj. Hendikep Merkurja je v financah, v poplačilu dobaviteljev.«

Več časa za lionizem

V zadnjih tednih je uprava Save postala najbolj znana upokojenska uprava. Tako vi kot Emil Vizovišek in Vinko Perčič ste se lani upokojili in delate naprej.

»(Smeh) Kako pa to veste? Gre za napihnjeno medijsko zgodbo, kot da bi šlo za enega največjih zakonskih in moralnih problemov Slovenije. (Premislek) Planirali smo, da je to naš zadnji mandat. Pri zadnji pogodbi smo si zagotovili, da lahko med mandatom izstopimo, če ne bi želeli opraviti celega. Tega nismo načrtovali, vendar smo se v iskanju nižanja stroškov spomnili ideje, ki je v svetu stalnica. Uprave namreč niso v delovnem razmerju, ampak jo lastniki najamejo in jo tudi trpijo, dokler je uspešna. Proučili smo to možnost in pogledali še, kaj je z našimi pokojninskimi pravicami. Ugotovili smo, da lahko Sava veliko privarčuje, saj ne bo več treba plačevati prispevkov. Ugotovili smo, da so neto efekti predobri in smo plačo še znižali za deset odstotkov. Korist za Savo je bila od dvajset do 23 odstotkov pri stroških za upravo. In kaj naj bi naredili mi? Imam 48 let delovne dobe, 43 let sem delal, preostalo dokupil. Ogromno sem vplačal v pokojninski sklad, dobival bom veliko manj, zgolj dva odstotka. Niti obresti iz banke ne. Vsa glavnica gre v solidarnost. Ali sem res šel v pokoj, pa ne bom povedal, saj vsi tako ali tako mislijo, da vse vedo.«

Vendar pokojnino dobivate?

»Kaj pa vas briga. (Smeh) To je osebno vprašanje in nanj ne odgovarjam.«

Ali upokojitev pomeni zadnji mandat te uprave in bo skupščina prihodnje leto izvolila novo?

»Lahko govorim le za sebe: tudi če bi me povabili, ne bi več sprejel. Odločil sem se, da se posvetim drugim stvarem. Čaka me lionizem z zahtevnimi nalogami, ki so povsem nedonosne, vendar me veselijo. Prinaša mi zadovoljstvo. Moj odgovor je ne, mandata ne bom podaljšal, zagotovo pa bom tega skušal častno izpeljati do konca.«

Sami ste načeli še zadnjo temo – lioniste. Ste med prvimi lionisti v Sloveniji, postajate prvi mednarodni direktor iz Slovenije.

»Imel sem srečo, da me je leta 1989 k temu lepemu, spoštovanemu, humanitarnemu gibanju povabil Borut Miklavčič. Bil sem tudi drugi predsednik Lions kluba, z ustanavljanjem novih in novih pa me je gibanje zagrabilo. Organiziral sem prvo cono, regijo in distrikt in bil opažen tudi mednarodno, saj sem ga začel širiti v Makedonijo, Albanijo, Kosovo, Armenijo in tudi na Češko. Zato so me predlagali za mednarodnega direktorja, za katerega naj bi me izvolili na konvenciji v Sydneyju. Po enoletni proceduri.«

Kaj vam prinaša funkcija mednarodnega direktorja?

»Iz Evrope bomo letos voljeni trije, sicer pa 32 voljenih direktorjev in še nekaj povabljenih stoji ob strani predsedniku Lions Cluba International pri svetovnem kreiranju lionizma. Lionizem je razvit v 206 državah sveta, zato bi lahko rekel, da gre za vlado lionistov. Dobra plat te vlade je, da se predsednik menja vsako leto, direktorji na dve leti. Enako kot na ravni kluba. Ta organ bedi nad razvojem gibanja, sprejema ukrepe za rast, za priliv novih članov in da se uresničuje poslanstvo lionizma. Ne le v humanitarni smeri, ampak tudi v prizadevanju za mir. Izvajamo čudovite projekte, kot je vsakoletna enomesečna mednarodna izmenjava mladih, mirovni plakati, gradnja bolnišnic, pomoč v nesrečah in še in še. V ospredju so projekti za pomoč slepim in boj proti vsemu, kar povzroča slepoto.«

Na konvencijo se podajate skupaj s Slovensko turistično organizacijo. Zakaj?

»Mesta se tepejo za lionistične konvencije kot za olimpijske igre. Obišče jih lahko tudi do trideset tisoč ljudi, običajno jih je od šest do osem tisoč. Poleg volitev novega vodstva pa se predstavljajo tudi narodi. Nosilec naše udeležbe je Tone Horvatič, naš novi guverner, ki je eden najbolj aktivnih lionistov v Sloveniji, in bo poskrbel za promocijo. Vsako leto je na konvenciji parada narodov, skozi katero se predstavimo, tokrat pa bomo organizirali tudi Slovenski večer. Nanj bomo povabili avstralske Slovence in vse lionistične pomembneže. Pri tem nam pomaga tudi STO. Poskušali jim bomo predstaviti Slovenijo v čim lepši luči.«

In tudi Bled?

»Seveda.«