Grad v srednjeveški preobleki

V družbi vitezov in grajskih gospodičen se je bilo mogoče minuli konec tedna na Blejskem gradu že četrto leto zapored vrniti v srednji vek.

Bled – Zavod za kulturo Bled je namreč tudi letos pripravil Srednjeveške dneve na Blejskem gradu. Zapravljati je bilo mogoče na srednjeveški tržnici in se posladkati z dobrotami iz grajske kuhinje, posebno privlačni pa so bili nastopi srednjeveških skupin iz Slovenije in tujine.

Domači skupini vitezov Gašperja Lambergarja so se v soboto pridružili tudi vitezi sv. Jurija iz Madžarske ter vitezi viteškega reda Jurija in Volka Engelberta iz Žužemberka, v nedeljo pa še vitezi okrogle mize in Janez Kamniški. S svojim nastopom so navdušili tudi učenci šole gledaliških umetnosti z Bleda, ki je predstavila srednjeveško obarvano pripoved o Brkonji Čeljustniku. »Na ta način želimo obujati tradicijo Blejskega gradu, na podlagi pisnih virov najstarejšega slovenskega gradu. Prihodnje leto bomo tako zaznamovali tisočletnico prve omembe. Zato se vsa srednjeveška gospoda srečuje na našem gradu, kjer jim obenem ponujamo čudovit pogled na Blejsko jezero in otoček,« je pojasnila animatorka iz blejskega zavoda za kulturo Špela Repnik. Medtem ko so vitezi hitro znali prekrižati meče, pa so njihovo strogost omilile grajske gospodične, ki so jih pritegnile v ljubke srednjeveške plese. Za pravi srednjeveški utrip so na gradu poskrbeli tudi s srednjeveško tržnico, kjer so na stojnicah ponujali izdelke iz lecta, poslikave na ročno izdelanem papirju, ročno oblikovan nakit in lesene posode. Za prijetno vzdušje pa sta poskrbela lajnarja. V izredno vročem dnevu se je prilegla tudi kapljica rujnega vina iz grajske kleti, lakoto pa je bilo mogoče potešiti s pristnimi srednjeveškimi jedmi. »Za tiste čase so bile značilne predvsem krepke juhe, ki so jih postregli neposredno iz kotla. Tega smo se držali tudi danes,« je pojasnila Špela Repnik. Juho iz kruhovih skodelic pa so seveda zajemali z leseno žlico. Posladkati se je bilo mogoče s kolačem s češpljami, za pogum pa so vitezi zvrnili še srednjeveški zvarek, katerega receptura pa je ostala skrivnost.