Kekci

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / sreda, 9. junij 2010 / 06:00

Kekčev zbor najboljših slovenskih nogometašev je zapustil ljubo deželo. Odleteli so tja, kamor spadajo. Odleteli so v Južno Afriko.

To je uspeh. Tako mali in tako ubogi s tako slabimi razmerami za trening, razvoj, brez prave infrastrukture, brez vsega ... je najbolje, da grejo v Afriko, ker tam so sami podobni. Sami taki, ki nimajo nič, tako kot mi nimamo. Izbirek izbirnika Keka bo predstavljal reprezentanco, ki ima karakter in srce s Triglavom na prsih in evri v žepih. Mi jih bomo gledali in bodrili ter se sekirali, če ne bodo igrali tako, kot pričakujemo. Južna Afrika, Nigerija, Gana, Kamerun, Nova Zelandija, Honduras in Slovenija so države, ki imajo doma najslabši nogomet in najslabšo infrastrukturo in so največji srečneži ter čarovniki, da so na nogometnem svetovnem prvenstvu. Razlika je samo, da je Slovenija v Evropi. Ne vem, zakaj našim pravijo evropski Afričani? Tako lepih stadionov, kot jih ima Afrika, mi nikoli ne bomo imeli. Verjetno mislijo na privatizacijo? Afrika je vsa privatizirana in razprodana prav tako kot Slovenija, zato nas mečejo v isti koš? Rad imam nogomet, vendar je to edini šport, pri katerem ne maram reprezentančnega zbora. Glede na klubske razmere v Sloveniji zares ni pošteno, na primer že samo do Rusov, kaj šele Avstrijcev, da so se znašli v Afriki. Ampak ker tudi slepa kura zrno najde ali pač tudi nogomet ni več, kar je bil, so oni tam zato, da delajo tisto, za kar so zelo dobro plačani.

Moj adut je Mišo Brečko!

Če niste opazili, vas moram spomniti, da sta v nedeljo Mala in Velika Franja! Ko je na sporedu Franja, kolesarji na koledarju označimo praznični dan. Hotel sem vas samo opomniti, ker je fuzbalomanija preplavila vsa čustva in vso pamet, zato sem dodal še klicaj. Torej, drage moje kolesarke in cenjeni kolesarji, videli se bomo v nedeljo in ugotovili, ali smo kaj boljši kot lani. Pravzaprav vas moram opozoriti, da Franja ni več maraton, ampak je to najbolj množična dirka v Sloveniji. Kolesarska dirka, da ne bo pomote in da ne bo kdo prišel z motorjem ali avtom, ker že tako ali tako pridejo s kolesi, kakršna ne spadajo na tako dolgo in zahtevno dirko. Lani je celo nekdo pustil življenje v cilju Franje, zato še enkrat opozarjam, da raje ostanite doma v senci in glejte nogomet, kot pa da se preobremenite in s tem pokvarite lastno zdravje. Ne podcenjujte Franje. Če nimate vsaj tisoč prekolesarjenih kilometrov, nikar ne hodite na start. Tudi za Malo Franjo morate imeti več kot tisoč prekolesarjenih kilometrov. Zakaj vam to pišem? Zato, ker je tako velika množica kolesarjev tudi nevarna. Če niste vi preutrujeni, je lahko kdo pred ali za vami ali ob vas, in ko utrujenost premaga pamet, je nesreča neizbežna. Ne tekmujete z nikomer. Sebe že poznate in tekmujte sami s sabo, vendar si dajte malce večjo prednost. Varnost, varnost in še enkrat varnost je na tako velikih maratonih na prvem mestu, potem dolgo nič in potem šele užitek, druženje, kolesarjenje v lepem vremenu po lepi trasi in čisto na koncu po pomembnosti je prekolesarjen čas. Če vas zanima napredek od lanskega leta, raje to preizkusite dan prej ali potem na isti trasi, ko ne boste med tisoččeladno množico!

Glasovci imamo v sredo posebno priložnost, da se pomerimo z kolesarji Save Kranj. Pod okriljem Športnega glasa, ki je mesečna Glasova priloga, se bomo v rubriki Izziv pomerili s prvo ekipo legendarnega kolesarskega kluba. Trasa bo skrajno zanimiva, saj bo cilj na vrhu Šmarjetne gore!

Taktika nam je jasna. Preživeti moramo za vsako ceno. Srce moramo pustiti na cesti. Mi imamo karakter in smo ekipa, ki deluje homogeno in z eno samo mislijo: Dokazati sebi in Gorenjskemu glasu, da nismo slučajno tako dobra klapa. Aja, to so Matjaža Keka besede, ki z majčkeno razliko odzvanjajo povsod.