Ogrožena delovna mesta

Skupnost Julijskih Alp je predlagala ukrepe za omilitev posledic epidemije na področju turizma.

Bohinjska Bistrica – Turistična regija Julijske Alpe, v katero so od gorenjskih vključene občine Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Radovljica, Gorje, Jesenice in Žirovnica, je eno najpomembnejših in od turizma bolj odvisnih območij v Sloveniji; samo lani je regija ustvarila več kot štiri milijone nočitev, kar predstavlja dobro četrtino vseh prenočitev v Sloveniji, in več kot dvesto milijonov evrov prihodkov neposredno v gostinstvu in hotelirstvu.

S pandemijo koronavirusa se je turistična dejavnost tudi na tem območju v celoti ustavila, ugotavljajo v Skupnosti Julijskih Alp. Ocenjujejo, da bi ob predpostavki dvajsetodstotne realizacije tujih gostov, ki so v regiji lani ustvarili kar 84 odstotkov vseh nočitev, in dvajsetodstotne rasti domačih gostov glede na leto 2019 letos lahko prišlo tudi do šestdesetodstotnega upada nočitev, to je s 4 na 1,5 milijona, kar pomeni več kot sto milijonov evrov izpada prihodkov turističnega gospodarstva in za okvirno tri milijone manj prihodkov iz naslova turistične takse.

Zaradi trenutnega položaja, opozarjajo, je na območju Julijskih Alp ogroženih dva tisoč delovnih mest v turizmu ter še najmanj toliko v povezanih dejavnostih. Med najbolj izpostavljenimi so občine Kranjska Gora, kjer je v panogi gostinstvo in turizem več kot polovica vseh delovnih mest, Bled, kjer je takšnih mest okoli štirideset odstotkov, in Bohinj, kjer je na gostinstvo in turizem vezanih približno trideset odstotkov vseh delovnih mest v občini.

»Razmere so resne, vendar se turistično gospodarstvo Julijskih Alp zaveda, da moramo ta čas kar najbolje izkoristiti za drugačen, še bolj zeleni zagon dejavnosti po zaključku epidemije. Na ravni direktorjev turističnih organizacij Julijskih Alp smo vzpostavili ''tim za prenovo'' (Re-Set tim), ki dnevno spremlja razmere in usmerja ponudnike. Pripravili smo tudi nabor najnujnejših ukrepov, ki jih bomo izvedli sami, in ukrepe, kjer potrebujemo pomoč in podporo ministrstva za gospodarski razvoj, drugih ministrstev ter Slovenske turistične organizacije,« je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Med petimi ključnimi ukrepi, ki so jih predlagali vladi, tako izpostavljajo: podaljšanje ukrepov iz prvega korona zakona za turistično gospodarstvo za vsaj tri mesece po prenehanju veljavnosti obstoječih ukrepov, uvedbo ukrepov za hitro in enostavno premagovanje likvidnostnih težav v turizmu, uvedbo ukrepov, ki bodo spodbudili preživljanje počitnic doma in pritegnili prve tuje turiste v poletni in jesensko-zimski sezoni (na primer regres v obliki vavčerjev za počitnice doma); preusmeritev prioritet obstoječe in nove kohezijske politike v ključne naložbe, ki bodo pomagale zagnati trajnostni turizem in bodo hkrati stimulirale potrošnjo, ter podporo turističnim destinacijskim organizacijam, ki bodo v tem času na terenu pomagale turističnemu gospodarstvu do spodbud in jih usmerile v nov, bolj trajnosten koncept zelene, butične in petzvezdične ponudbe.

»Navkljub novim izzivom, pred katere smo zdaj vsi postavljeni, zdajšnja situacija nikakor ne sme zavreti naših razvojnih aktivnosti – ravno nasprotno: moramo jih še okrepiti. Močno verjamemo, da je to čas, ki ga moramo na polno izkoristiti,« poudarjajo v Skupnosti Julijskih Alp.