Pahor: z arbitražo bomo pridobili

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 17. maj 2010 / 06:00

Borut Pahor, Katarina Kresal in Gregor Golobič so na javni tribuni, ki jo je v Kranju pripravila stranka SD, soglasno podprli arbitražni sporazum Slovenije in Hrvaške.

Kranj - Od vodij koalicijskih strank je manjkal le predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, za katerega je Pahor dejal, da je zaradi drugih obveznosti zadržan, še v vabilih članstvu SD pa je bil prvotno predviden le pogovor z Borutom Pahorjem. Vsi trije so arbitražni sporazum podprli kot dober način reševanja dolgoletnega spora med sosednima državama, ki je potreben, če želimo zavarovati slovenske nacionalne interese. Nasprotniki sporazuma zatrjujejo, da je slab in da bo Slovenija z njim izgubila. Zagovorniki pa menijo, da slabše, kot je sedaj, ne more biti, da takšno stanje razvnema spore med sosedama, ki se lahko okrepijo v konflikte ali še kaj hujšega. Borut Pahor je dejal, da je sporazum različno razumljen tudi na Hrvaškem, da ga del javnosti razume kot plod pritiska Slovenije, in dodal, da se ne bi čudil, če bi se kdo v hrvaških političnih krogih potrudil, da sporazum na referendumu »pade«.

Če podpremo arbitražni sporazum, po mnenju vladnega trojčka lahko le pridobimo, in sicer stik z odprtim morjem in stanje na dan 25. junij 1991. Po tem datumu se je stanje slabšalo in noben dosedanji poskus reševanja razmer ni rodil uspeha. Z arbitražnim sporazumom pa poleg drugega pridobimo tudi boljše medsosedske odnose in gospodarsko sodelovanje, je menila Katarina Kresal, z rešitvijo mejnega vprašanja pa se bo tudi šengenska meja lahko pomaknila južneje. Gregor Golobič je kot alternativo arbitražnemu sporazumu omenil poskus dogovora Janša – Sanader pred nekaj leti na Bledu, po katerem naj bi mejni spor razrešilo sodišče v Haagu. To bi razsojalo zgolj po mednarodnem pravu, medtem ko v arbitraži upoštevajo tudi načelo pravičnosti, argumente in zgodovinske okoliščine, smo slišali. O tem, da bi lahko Slovenija izkoristila svoj položaj članice EU in blokirala Hrvaško pri njeni pridružitvi Evropi, pa menijo, da argument moči ni pravi način, saj je dovolj drugih, ki govorijo o tem, da Sloveniji pripada stik z mednarodnimi vodami in status pomorske države. O sporazumu dvomi celo pravna stroka, pravijo nasprotniki, zagovorniki pa, da se tu kaže ozirati na mednarodne pravnike, kar je tudi predsednik države Danilo Türk, ki je sporazumu naklonjen in je bil predsedniku vlade pripravljen svetovati tudi glede referenduma. Borut Pahor nasprotnikom arbitražnega sporazuma odgovarja, da nihče od njih ni predlagal, na kakšen način, če ne tako, pa potem reševati mejni spor s Hrvaško. Pahor je polemiziral tudi s stališčem prvaka opozicije Janeza Janše, ki pravi, da eden od členov arbitražnega sporazuma določa, da arbiter ne sme določiti stika z odprtim morjem. Pahor trdi, da v sporazumu piše natanko to, da se ta stik določi, govori pa o angleškem izrazu »junction«.

Na javni tribuni so se prvaki koalicije odzvali tudi na poziv slovenskih razumnikov (Franceta Bučarja, Tineta Hribarja in Borisa Pahorja), da gre pri arbitražnem sporazumu celo za vprašanje obstoja Slovenije, pozivajo k izgonu Hrvatov z zasedenih ozemelj, arbitražni sporazum pa naj bi bilo celo dejanje kolaboracije z okupatorjem. Slabše kolaboracije ne more biti, kot je sedanje stanje, meni Pahor. O retoriki treh razumnikov iz Panevropskega gibanja je Jelko Kacin, ki je bil med občinstvom, dejal, da je militantna, neevropska in da bi se kazalo od nje distancirati.