Preveč tvegate, ko žagate salonitke

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 15. november 2011 / 06:00

Za nastanek mezotelioma oziroma raka na pljučni mreni je dovolj že minimalna izpostavljenost azbestu. Obolevajo tudi tisti, ki azbestu poklicno niso bili nikoli izpostavljeni. Bolezen "spi" celo do štirideset let.

Lovsko društvo Udenboršt je pred kratkim opozorilo na dve divji odlagališči azbestnih salonitk, eno v kranjski in eno v tržiški občini. V soboto so vnemar, pokrite z nekaj odpadlega listja, nalomljene salonitke ležale na enem od parkirišč pod sv. Lovrencem nad Bašljem. Očitno še mnogo ljudi ne gane dejstvo, da je azbest v salonitkah zdravju nevaren in da ga morajo iz objektov, kjer še je, odstraniti za to pooblaščena podjetja, ki salonitke tudi pravilno zaščitijo in skladiščijo. Azbest se je intenzivno uporabljal v industriji v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, nekatere države (ZDA) so hitro odkrile, kako zelo je zdravju škodljiv, in ga prepovedale. Slovenija vse do leta 1996 ni imela zakona o prepovedi uporabe azbesta v proizvodnji.

Strokovni vodja Oddelka za radiologijo na Kliniki Golnik Rok Cesar, dr. med., je opozoril, da je treba ločiti med azbestozo kot poklicno boleznijo in boleznijo zaradi stika: »Gre za dva različna načina izpostavljenosti. V azbestnih tovarnah, kot sta Salonit Anhovo in Donit Medvode, je bila izredno visoka koncentracija tega prahu in je prišlo do vdihovanja visokih koncentracij azbesta. Ljudje so zbolevali za poklicno azbestozo, veliko jih je že umrlo, mnogi med njimi niti upokojitve niso dočakali. Drugo, kar ne gre menjati s poklicno azbestozo, pa je bolezen zaradi stika. Dovolj je že minimalna izpostavljenost azbestu, da se lahko razvije mezoteliom oziroma rak na pljučni mreni. Recimo, da so imeli v stanovanju termoakumulacijsko peč, ki je bila obdana z azbestnim plaščem. Kogar je bolj zeblo in je ventilator večkrat vklopil, je pogosteje vdihoval azbestne delce. Ravno tako je izpostavljen tisti, ki sam doma žaga salonitke. Zaradi dolge latentne dobe, ki je od trideset do štirideset let, in dejstva, da se je azbest največ uporabljal v osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, pričakujemo več mezotelioma v prihodnjem desetletju. To bo trajalo deset, petnajst let, potem se bo stanje umirilo in začelo upadati. Še pred petindvajsetimi leti je bilo mezotelioma malo, nekaj primerov na leto v Sloveniji, zdaj imamo okrog trideset bolnikov na leto. Zdravniki največkrat odkrijemo mezoteliom v napredovani fazi, ko je bolezen le izjemoma ozdravljiva.«

Rok Cesar je opozoril, kako previdno je treba ravnati s predmeti, kritinami, če je v njih še azbest: »V Ljubljani je bil pred leti primer, ko so v enem vrtcu ob menjavi strehe metali salonitne plošče iz višine na tla. Otroci so bili pri odprtih oknih v stavbi. To je bila velika malomarnost.«

Azbest: nekaj, kar ne more biti izbrisano

»Azbest je mineral, ki je sestavljen iz izjemno tenkih vlaken, debeline od 20 do 50 mikronov. To so kot tanke iglice, ki zaradi svoje karakteristike lahko potujejo zelo daleč. Azbest pomeni iz grščine nekaj, kar ne more biti izbrisano. Francozi uporabljajo besedo l'amiante, kar pomeni peščeni cvet. Je izredno obstojen prah, negorljiv in se je uporabljal za izolacije tudi montažnih hiš, celo gasilskih oblačil,« je pojasnil Rok Cesar.

Azbest v vodi

Kdaj je azbest nevaren v vodi? »Predvsem, če bi prišlo do poškodb azbestno cementnih vodovodnih cevi. Po doslej opravljenih meritvah je koncentracija azbestnih vlaken v vodi pri nas v mejah norme. Teoretično bi povečana koncentracija lahko povzročila mezoteliom v trebušni votlini, vendar gre tudi tu za »stohastični« učinek, torej ne bi zbolel vsak, pa še to ne bi bilo odvisno od doze,« je odgovoril Rok Cesar.