Ko ti umažejo dobro ime ...

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 15. maj 2010 / 06:00

Pred časom se je deloma razpletla medijska tožba družbe Sava iz Kranja zoper Kanal A, ki je v času največje gledanosti o tej gospodarski družbi objavil po njihovem mnenju sporne prispevke.

Sava je bila v njem predstavljena kot družba, ki tone v izgubah, kar je bilo ponazorjeno tudi z grafično podobo potapljajočih se ladjic. Na zahtevo po popravku se Kanal A ni odzval niti prvič niti drugič niti v nobenem drugem primeru, ko so bile spet objavljene »neresnične, nekorektne in zavajajoče informacije«, zato so se v Savi odločili za pravno pot. »Odločili smo se za tožbe na sodišču, za prijavi inšpektoratu za medije in na novinarsko častno razsodišče. Sodbi, ki zadevata sporna prispevka, objavljena 3. in 4. decembra lani, sta že pravnomočni in pritrjujeta zahtevi Save za objavo popravka. Prav tako je pravnomočna ena od odločb medijskega inšpektorata, novinarsko častno razsodišče pa je v obeh primerih prav tako ugotovilo kršenje določb kodeksa slovenskih novinarjev glede nepreverjanja točnosti informacij, nepridobivanja odziva tistih, ki jih informacija zadeva, nerazlikovanja med informiranjem in komentiranjem, nenavajanja virov, zamolčanja pomembnih informacij ter ponarejanja vsebine z montažo, napovedmi, naslovi in podnapisi,« je pojasnila direktorica Korporativnega komuniciranja v Savi Lidija Bregar. Popravki spornih vsebin so bili po razsodbi sodišča sicer objavljeni, a ne v času največje gledanosti kot prvotno, pač pa »so naši pojasnili izjemno hitro prebrali, in to tik pred vremensko napovedjo, ko gledalci tega kanala že preklopijo na poročila drugih televizij«. Hkrati so napovedali odgovor na sodbo, kar so tudi storili. V naslednjih dneh so namreč objavili še dva nekorektna prispevka, na katera popravkov prav tako niso želeli objaviti, zato smo bili spet prisiljeni pravico iskati na sodišču,« pravijo v Savi. Gre za njihovo prvo odločitev za pravno pot, pravijo sodelavke, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostjo, poleg Bregarjeve še Vera Drašak in Tadeja Kuhar, in dodajo, da jim je doslej uspelo pravice uveljaviti z ustaljenimi načini komuniciranja in dogovora z mediji.

So z rezultati tožbe zadovoljni? »Zadovoljni nismo s takšnim načinom reševanja težav, kajti škode, ki jo takšno obveščanje naredi ugledu podjetja, ti nihče ne more povrniti,« meni Bregarjeva. »Prispevki o potapljajoči se Savi so vznemirili zaposlene, poslovne partnerje in delničarje, odzvali pa so se tudi na borzi. Pravila borze zahtevajo reakcijo na objave v medijih, saj gre za cenovno občutljive informacije,« pravi Bregarjeva. Tako tudi na spletni strani ljubljanske borze objavljajo pojasnila na nekatere medijske prispevke, izjemoma pa tudi odgovore medijem. Medij, ki lansira tendenciozne informacije, je že ustvaril negativno javno mnenje, kar vpliva tudi na višino cene Savine delnice, objava popravka učinek prvotnega prispevka le ublaži, do moralnega zadoščenja, ki ga prinašajo dobljene tožbe, pa minejo meseci. Vmes rado pride tudi do verižnega učinka, ko mediji povzemajo drug drugega. »Učinkovitosti popravka ne moreš primerjati z učinkom izvornega prispevka,« pravijo sogovornice. Je pa takšna reakcija nujna, kajti »če ne reagiraš, tiho potrdiš, da je res, kar je bilo objavljeno«.

V primeru Save je inšpektorat za medije kršiteljema (Kanalu A in njegovemu takratnemu odgovornemu uredniku) naložil plačilo globe v višini 25 tisoč evrov medijski hiši in 3300 evrov uredniku. Zanimala nas je siceršnja praksa izrekanja tovrstnih ukrepov, kakšne so višine kazni, koliko takšnih in podobnih ukrepov izrečejo in v kakšnem razponu se sučejo globe. Praksa izrekanja ukrepov temelji na splošnih pravilih za odmero sankcij, kot so določena v zakonu o prekrških, nam je odgovorila v. d. glavnega inšpektorja na Inšpektoratu RS za kulturo in medije Tamara Javornik. Med merili prihaja v poštev tudi kriterij povratništva: če je bil kršitelj že večkrat pravnomočno spoznan za odgovornega za isti prekršek, lahko prekrškovni organ to upošteva kot obremenilno okoliščino. V opisanem primeru je bilo že tako: pravna oseba in odgovorna oseba sta bili že trikrat spoznani za odgovorni za enak prekršek v zadnjih treh letih pred izdajo zadnje odločbe. Za storitev prekrška, če odgovorni urednik po zakonu o medijih ne objavi popravka, ki ga je prejel v zakonitem roku, na predpisan način in v predpisanem roku, ali ga ni zavrnil v skladu z določbami zakona, je za izdajatelja sicer predpisana globa od 2086 do 62.539 evrov, za urednika pa od 417 do 4172 evrov. Sicer pa zakon o medijih predpisuje globe še za 53 možnih prekrškov. Inšpektorat je v štirih letih izrekel trinajst glob, povezanih s 148. členom medijskega zakona, od tega je sodišče dva postopka ustavilo, dva sta še v obravnavi, pojasnjuje Javornikova. Dodaja, da so bile vse globe, razen v omenjenih treh postopkih zoper Kanal A, izrečene v najnižjih predpisanih zneskih.