Prihodnost bo zahtevala zeleno energijo

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 3. maj 2010 / 06:00

Slovenija je še daleč od deklariranega deleža iz obnovljivih virov energije, zato potrebuje ozaveščanje, znanje in razvoj.

Kranj – Poročali smo že, da so na 12. Dnevih energetikov 2010 v Portorožu 19. aprila v okviru natečaja Ministrstva za gospodarstvo, Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožefa Stefana in Časnika Finance podelili nagrade za energetsko učinkovitost. Dve od štirih nagrad sta pripadli Gorenjcem: Bohinj Park EKO Hotelu iz Bohinjske Bistrice, ki je prejel nagrado za energetsko učinkovito podjetje, za posebne zasluge za razvoj in promocijo okolju prijazne proizvodnje električne energije pa jo je prejel tudi Drago Papler, vodja službe za investicije in razvoj v Gorenjskih elektrarnah. Povabili smo ga na pogovor.

Sredi aprila sta bili pravzaprav dve srečanji: Dan slovenskih elektroenergetikov v Gradu Fužine pri Ljubljani ter Dnevi energetikov Slovenije v Portorožu. Slednje srečanje je že tradicionalno, medtem ko je bil Dan slovenskih elektroenergetikov prvič. Zakaj ste izbrali 14. april?

»Kar precej časa sem raziskoval zgodovino slovenske elektroenergetike tudi z namenom, da bi slovenski energetiki dobili svoj praznik. Prvi pomemben mejnik, ki sem ga našel, je bil 25. februar 1915, ko je bila zgrajena in dana v obratovanje prva javna deželna elektrarna Završnica. Nato sem iskal, kdaj je bil prvič uporabljen trifazni izmenični električni tok in posredovan prek omrežja do potrošnikov, kar je začetek elektroenergetskega sistema. Ugotovil sem, da je bila 14. aprila 1897 iz hidroelektrarne Fužine prvič proizvedena in posredovana električna energija po daljnovodu napetosti tri kilovolte do 3,1 kilometra oddaljenega transformatorja v Vevčah.

Tako smo slovenski elektroenergetiki dobili svoj praznik, ki smo ga v prisotnosti predsednika Republike Danila Türka na Gradu Fužine tudi slavnostno praznovali. Srečanje so organizirali Energetska zbornica Slovenije, Elektrotehniška zveza Slovenije in Združenje slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED. Slednja je stanovska organizacija, ki povezuje proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije.«

12. Dnevi energetikov v Portorožu so bili verjetno posvet širšega značaja, za vsa področja rabe energije …

»Tako je. Omenjeni posvet, ki ga je organizirala Akademija Finance ob podpori Ministrstva za gospodarstvo, je bil namenjen danes vedno bolj aktualnim vprašanjem preskrbe z vsemi vrstami energije in mi se ga že vrsto let udeležujemo kot eden najpomembnejših stebrov te oskrbe. Že tradicionalno se v tem okviru razpisuje tudi natečaj Ministrstva za gospodarstvo, Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožefa Štefana in Časnika Finance za podelitev nagrad za energetsko učinkovitost, ki se ga v Gorenjskih elektrarnah redno udeležujemo ter vseskozi žanjemo tudi priznanja. Leta 2008 sem dobil priznanje za energetskega menedžerja za prvonagrajeni Sonaravni projekt 2008 - partnersko razvojnega izobraževalnega modela DP2MIR pri gradnji sončne elektrarne Strahinj Gorenjskih elektrarn in Biotehniškega centra Naklo, letos, ko smo sodelovali z več projekti, pa sem dobil posebno priznanje za razvoj in promocijo okolju prijazne proizvodnje električne energije. V obrazložitvi je bilo povedano, da so priznanje podelili strokovnjaku, ki uspešno povezuje znanstvene raziskave, razvoj, kakor tudi konkretno izvedbo investicijskih projektov, še posebno na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in je aktiven tudi na področju izobraževanja in promocije obnovljivih virov energije. Priznanje mi je v veliko zadovoljstvo.«

Omenjenega priznanja pa niste prejeli le za delo v družbi Gorenjske elektrarne, pač pa tudi za svoje študijske dosežke, objave znanstvenih člankov, predavanja in za sodelovanje v projektih Fakultete za management Koper Univerze na Primorskem, kjer zaključujete doktorski študij, in Poslovno-tehniške fakultete Univerze v Novi Gorici, kjer ste asistent. Kateri projekt bi pri tem izpostavili?

»Projektov in raziskav, pri katerih sem ali še sodelujem, je resnično veliko, pri čemer naj omenim, da mi izredno koristijo izkušnje iz novinarstva in publicistike. Že trideset let je od tega, ko sem začel na tem področju prav pri Gorenjskem glasu, sodeloval pri radiu, bil urednik lokalne televizije ter sodeloval kot soavtor in urednik pri nastanku številnih knjig, zbornikov, glasil in drugih publikacij. Magistrski študij sem zaključil z nalogo Primerjava razvojnih učinkov obnovljivih virov energije, za doktorsko disertacijo pa sem izbral temo Ekonomski učinki liberalizacije trga distribucije električne energije v Sloveniji. Pomemben dosežek menim, da je za trajnostno energetiko in okolje partnerski razvojno izobraževalni projekt DP2MIR, ki je v praksi potrjen in obsega napotke za razvoj obnovljivih virov od dogovora, projekta, proizvodnje, marketinga, izobraževanja in razvoja.«

Kako vaše širše strokovno in znanstveno udejstvovanje prispeva k projektom Gorenjskih elektrarn, hčerinske družbe Elektro Gorenjska prav za področje zelene električne energije?

»V letih, odkar sem zaposlen v Gorenjskih elektrarnah, smo s sodelavci izpeljali kar precej projektov in Gorenjske elektrarne so danes vodilni proizvajalec zelene električne energije. V celotni porabi električne energije na Gorenjskem pomeni zelena energije iz naših malih hidroelektrarn in sončnih elektrarn žal le pet odstotkov, nadaljnjih pet odstotkov zelene energije pa iz malih hidroelektrarn privatnikov in gospodarskih družb. Če k temu dodamo še delež proizvedene električne energije iz velikih hidroelektrarn, ki ga v mešanici hidro-termo-jedrske proizvodnje dosega preostali nakup električne energije, na Gorenjskem prednjačimo. V Sloveniji smo še daleč od želenega cilja o 20- ali celo 25-odstotnem deležu energije iz obnovljivih virov v končni rabi vse energije, za kar krivim predvsem izredno težavno prostorsko umeščanje in pridobivanje dovoljenj za tovrstne objekte.«

Kakšni so načrti Gorenjskih elektrarn?

»O konkretnih projektih ne morem govoriti, vendar nam načrtov ne primanjkuje. Letno nameravamo nadaljevati s postavitvijo vsaj ene ali dveh fotovoltaičnih elektrarn, načrtujemo obnovo nekaterih malih hidroelektrarn, saj smo lani celo odkupili dve taki od drugih lastnikov. Proučujemo tudi možnosti soproizvodnje električne energije v bioplinarnah, pri čemer ocenjujemo, da bi glede na potencial na Gorenjskem potrebovali vsaj dva taka objekta, in ne nazadnje, zanemariti ne smemo možnosti izkoriščanja vetrne energije na obronkih oziroma hrbtiščih nekaterih naših gora. Prihodnost preskrbe z energijo postaja vse bolj jasna: v naslednjih 15 do 25 letih se bomo morali korenito preusmeriti na varčno rabo energije, znatno boljše izolacije, predvsem pa na množično rabo obnovljivih virov, pri čemer bodo tudi individualni objekti v čim večji meri imeli naprave za energetsko samooskrbo. Naša naloga bo najprej ozaveščati ljudi za tak pristop, jih izobraževati, jim pomagati pri projektih, predvsem pa vse skupaj povezati za večjo učinkovitost v pametno omrežje.«