Sirčeva zbirka podobic

Pred kratkim je bila v Adergasu razstava svetih podobic, ki so vsekakor svojevrstna kulturna dediščina. Avtor razstave Silvo Sirc je postavil na ogled več kot 2300 podobic iz lastne

Silvo Sirc iz Adergasa, venomer dejaven ter nepogrešljiv pri domala vseh kulturno-umetniških dogodkih cerkljanske občine, se je odločil v domačem kraju razstaviti lastno zbirko svetih podobic. Zbira jih že vse od otroštva in skozi mnoga leta mu je uspelo ustvariti bogato zbirko, ki obsega več kot 2300 podobic. »Kot otrok sem prvič zagledal podobice v materinem molitveniku in takoj so mi zbudile zanimanje,« pravi Sirc. Prvotna otroška radovednost ter navdušenje nad podobicami sta se z leti še okrepila s spoznavanjem njihovih raznovrstnosti, večnamenskosti in pomembnosti, tako v zgodovini kot v sodobnem času.

Vloga podobic je večplastna

V minulih stoletjih je bila vloga svetih podobic, ki prav gotovo veljajo za pomembno kulturno dediščino, bistveno bolj mnogoplastna kot danes. Služile so razširjanju vere, izobraževanju ljudi in poglabljanju njihovega duhovnega življenja pa tudi npr. simboliziranju božjih poti. Bile so skoraj nepogrešljiv del človekovega posvetnega ter duhovnega bivanja. Vsebinsko so služile npr. hišnim blagoslovom oz. žegnom, odpustkom, najrazličnejšim molitvam, nekatere svetniške podobe pa so služile tudi zdravilstvu.

Središča nastanka v Srednji Evropi

Nastanek podobic sovpada z nastankom tiska v 15. stoletju, najstarejše so izdelane v ročnem odtisu bakroreza na papir, redkoma tudi na pergament ali barvno svilo. Tehnika litografije že napoveduje kasnejšo industrijsko izdelavo v 19. stoletju. Mnoge podobice so bile ročno barvane, kar jim daje še prav poseben čar. Mikavne niso bile zgolj za rokodelce, temveč so postale estetski izziv tudi za umetnike ter se kmalu razvile v posebno grafično zvrst likovne ustvarjalnosti.

Predvsem v Srednji Evropi so nastajala središča njihove izdelave, npr. v Nemčiji, Avstriji ter na Češkem. Slovensko območje je bilo vezano na centre v Gradcu in na Dunaju, preko njih pa tudi na druga srednjeevropska središča. Med podpisanimi svetimi podobicami naletimo tudi na pomembna imena slovenskih baročnih umetnikov: Jože Layer, Valentin Metzinger, Franc Jelovšek ... Na naših tleh pa so bile dejavne tudi tiskarne, ki so skrbele za njihovo izvedbo. Tiskale so podobice, nastale pri nas, kot tudi tiste, ki so bile prvotno narejene v drugih središčih in kasneje na bakroreznih ploščah prinesene v naše kraje.

Tematska postavitev razstave

Tudi bogata razstavljena zbirka podobic Silva Sirca združuje elemente obojega: estetskega umetniškega navdiha ter obenem iskrene ljudske ustvarjalnosti. Avtor je podobice uredil in razstavil tematsko: gre za podobice z motivi Jezusa in Marije, Svete družine, božične, blagoslovne, poslovilne in novomašne podobice pa tudi ikone svetnikov, škofov in papežev, podobice raznih božjih poti (Brezje, Lurd ...) itd. Številne podobice nosijo pomemben zgodovinski pomen, saj popisujejo najrazličnejše dogodke, ki pa niso zgolj sakralne narave, npr. o smrti nadvojvoda Ferdinanda leta 1914 v Sarajevu ter 700. obletnice prvega zapisa krajevnega imena Besnica.

Poleg domačih, ki so v večini, razstavljene podobice prihajajo iz vsega sveta: iz Francije, Italije, Avstrije, Nemčije, Češke itd. Prav posebna je podobica iz Jeruzalema, nekaj pa jih je celo iz Indije ter s Kitajskega. Najstarejša letnica, ki jo zasledimo, je 1872, gre pa za podobico, ki obeležuje spomin na prvo obhajilo Mice Jenko iz Velesovega.

Razstava podobic v Adergasu je požela veliko zanimanja ter mnogo pohval, zato že prihaja do dogovorov o tem, da bi razstavo v kratkem prikazali tudi v Cerkljah ter ostalih bližnjih krajih. Zaradi svojega pomembnega kulturnega, duhovnega, zgodovinskega, umetniškega, etnološkega značaja si razstava vsekakor zasluži, da si jo ogleda čim več ljudi.