Jesenov ožig že na Gorenjskem

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Jesenov ožig povzroča na velikem jesenu sušenje poganjkov ter venenje in prezgodnje odpadanje listov.

Bled – Poleg naravnih ujm (sneg, veter) in pretiranega razmnoževanja podlubnikov ogrožajo gozdove na Zgornjem Gorenjskem tudi različne bolezni, med njimi jesenov ožig, ki se je v Sloveniji pojavil pred štirimi leti in se je doslej razširil že po vsej državi. Kot je povedala Vida Papler Lampe, ki v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije vodi odsek za gojenje in varstvo gozdov, zadnji dve leti opažajo na velikem jesenu sušenje poganjkov in venenje vej, lani so ga opazili v gozdovih v Grofiji, na območju Dobrče, v okolici Lancovega in ob vodotokih. Deset dreves na njihovem območju so zaradi ožiga morali posekati, v prihodnje bo bolezen še napredovala. Čeprav v lesni zalogi na blejskem območju predstavlja le dobre tri odstotke, je pomemben tudi za okolje, saj porašča močvirja in obrežja.

Jesenov ožig povzroča skupina gliv, ki se širijo po zraku, s pomočjo ptic in s sadikami. Ko spomladi mlada drevesa ozelenijo, se listi čez nekaj dni povesijo, kot bi nekdo poleg kuril ogenj. Že ob koncu julija ali v začetku avgusta se listi (prezgodaj) obarvajo in odpadejo. Za takšno drevo ni nujno, da bo takoj odmrlo, ampak bo lahko propadalo počasi in se bo, odvisno od odpornosti na bolezen, posušilo v obdobju od deset do petnajst let. Ker bolezen uničuje mlade in odrasle jesene, je gospodarska škoda lahko velika, v Litvi, na primer, se je v dobrih desetih letih posušilo okoli sedemdeset odstotkov odraslih dreves.

Kostanjeva šiškarica je pred vrati

Gozdove na Zgornjem Gorenjskem ogrožajo tudi drugi škodljivci in bolezni. Kostanjeva šiškarica, ki so jo pred šestimi leti s sadikami prenesli iz Italije v Slovenijo, se nezadržno širi pri nas in se bo letos ali prihodnje leto pojavila tudi na blejskem gozdno gospodarskem območju. Zaradi rdeče trohnobe, ki je najpogostejša na neustreznih rastiščih, ob neurejenih planinah in vlakah, so lani posekali okoli sedem tisoč kubičnih metrov smreke, zaskrbljeni so tudi zaradi poškodb korenin, ki jih povzroča strojna sečnja. Na urbanem zelenju v okolici Bleda so avgusta lani našli gabrovo pepelovko, na divjih kostanjih se je poleti pojavil zmerni napad listne sušice, kostanjev rak je v latentni fazi, v zadnjih letih se je okrepil rak na velikem jesenu, borov strženar je uničil nekaj šopov rdečega bora na prisojnih legah nad Begunjami …