Veliki jesen po okužbi z glivami jesenovega ožiga (Foto: Vida Papler Lampe)

Jesenov ožig že na Gorenjskem

Jesenov ožig povzroča na velikem jesenu sušenje poganjkov ter venenje in prezgodnje odpadanje listov.

Bled – Poleg naravnih ujm (sneg, veter) in pretiranega razmnoževanja podlubnikov ogrožajo gozdove na Zgornjem Gorenjskem tudi različne bolezni, med njimi jesenov ožig, ki se je v Sloveniji pojavil pred štirimi leti in se je doslej razširil že po vsej državi. Kot je povedala Vida Papler Lampe, ki v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije vodi odsek za gojenje in varstvo gozdov, zadnji dve leti opažajo na velikem jesenu sušenje poganjkov in venenje vej, lani so ga opazili v gozdovih v Grofiji, na območju Dobrče, v okolici Lancovega in ob vodotokih. Deset dreves na njihovem območju so zaradi ožiga morali posekati, v prihodnje bo bolezen še napredovala. Čeprav v lesni zalogi na blejskem območju predstavlja le dobre tri odstotke, je pomemben tudi za okolje, saj porašča močvirja in obrežja.

Jesenov ožig povzroča skupina gliv, ki se širijo po zraku, s pomočjo ptic in s sadikami. Ko spomladi mlada drevesa ozelenijo, se listi čez nekaj dni povesijo, kot bi nekdo poleg kuril ogenj. Že ob koncu julija ali v začetku avgusta se listi (prezgodaj) obarvajo in odpadejo. Za takšno drevo ni nujno, da bo takoj odmrlo, ampak bo lahko propadalo počasi in se bo, odvisno od odpornosti na bolezen, posušilo v obdobju od deset do petnajst let. Ker bolezen uničuje mlade in odrasle jesene, je gospodarska škoda lahko velika, v Litvi, na primer, se je v dobrih desetih letih posušilo okoli sedemdeset odstotkov odraslih dreves.

Kostanjeva šiškarica je pred vrati

Gozdove na Zgornjem Gorenjskem ogrožajo tudi drugi škodljivci in bolezni. Kostanjeva šiškarica, ki so jo pred šestimi leti s sadikami prenesli iz Italije v Slovenijo, se nezadržno širi pri nas in se bo letos ali prihodnje leto pojavila tudi na blejskem gozdno gospodarskem območju. Zaradi rdeče trohnobe, ki je najpogostejša na neustreznih rastiščih, ob neurejenih planinah in vlakah, so lani posekali okoli sedem tisoč kubičnih metrov smreke, zaskrbljeni so tudi zaradi poškodb korenin, ki jih povzroča strojna sečnja. Na urbanem zelenju v okolici Bleda so avgusta lani našli gabrovo pepelovko, na divjih kostanjih se je poleti pojavil zmerni napad listne sušice, kostanjev rak je v latentni fazi, v zadnjih letih se je okrepil rak na velikem jesenu, borov strženar je uničil nekaj šopov rdečega bora na prisojnih legah nad Begunjami …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sobota, 22. oktober 2011 / 07:00

Bogato Groharjevo leto

Zaključna slovesnost Groharjevega leta z bogatim kulturnim programom bo prihodnji petek v Sokolskem domu v Škofji Loki.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...