V butarici je devet vrst lesa

Na Koroški Beli je eden redkih, ki še izdeluje butarice ali begance, 75-letni Anton Konič. V belsko cerkev bo v nedeljo večina faranov prinesla prav njegove mojstrovine.

Koroška Bela – »Za naš kraj so značilne butarice, ki so narejene iz devetih vrst lesa – vrbe, leske, češnje, bezga, hudobike, bršljana, drena, oljke in brinja,« pravi domačin s Koroške Bele, 75-letni Anton Konič, bolj poznan kot Tonček, eden redkih, ki že vrsto desetletij ohranja tradicijo izdelovanja butaric ali beganc. Vsako leto jih v dneh pred cvetno nedeljo izdela med dvajset in petindvajset, od majhnih, otroških, do velikih, poldrugi meter dolgih. In na cvetno nedeljo v belsko cerkev večina faranov k blagoslovu lesa prinese prav njegove mojstrovine.

Tonček se na izdelovanje beganc začne pripravljati že nekaj tednov pred cvetno nedeljo, ko v okoliških gozdovih nabere potreben les. Ima svoja, skrivna najdišča v okolici Koroške Bele, edino po brinje (pravi mu tudi kramper) je letos moral celo v Jelendol. Ko ima ves les pripravljen, se loti izdelave. Osnovo izdela iz leske ali vrbe, ki butaro držita pokonci, nato pa vanjo zatika vejice drugega lesa. Tik pred cvetno nedeljo na butarico trdno priveže še jabolka in pomaranče. »Za izdelavo ene butarice porabim dobro uro. Vsako leto jih izdelam po dvajset, petindvajset, različnih velikosti, zlasti manjše, za otroke,« pravi. Pred leti je izdelal rekordno, dva metra in dvajset centimetrov dolgo beganco, ki jo je na cvetno nedeljo sam odnesel v cerkev.

Po blagoslovu lesa v cerkvi domačini na Koroški Beli butarice shranijo do naslednjega leta. »Eni jih imajo obešene kot šopek, medtem ko jih na kmetijah položijo pod kap hiše, saj so že stari ljudje rekli, da butarica hišo varuje pred hudo uro. Nekaj vejic iz butarice pa nalomijo tudi za novo leto ob blagoslovu hiše, ko ob zvonjenju kropijo stanovanje oziroma posest z blagoslovljeno vodo ter s kadilom,« razlaga.

Tonček, ki se je izdelovanja butaric naučil od starega očeta, to tradicijo ohranja že več kot štirideset let. Pravi, da ob ustvarjanju iz lesa uživa; nenazadnje je po poklicu izučen mizar. Žal pa med mladimi ni zanimanja za izdelovanje beganc. »Mladina za kaj takega nima časa ... Če bi šlo na računalnik, bi pa verjetno tudi butarice letele skozi,« pravi malo v šali malo zares. Zato je še toliko bolj vesel, da ga že nekaj let pred cvetno nedeljo obiščejo otroci iz vrtca s Koroške Bele, ki jim pokaže umetnost izdelovanja butaric. Tako je bilo tudi ta teden, ko je gostil kar dve skupini malčkov iz bližnjega vrtca.