Zgodbe muzejskih predmetov: "Tri želje ..."

Po končanem ljubljanskem šolanju je leta 1821 France Prešeren odšel študirat na Dunaj. Leta 1822 je dobil Knafljevo štipendijo, proti koncu istega leta pa je postal domači učitelj na Klinkowströmovem zavodu. Tu je Prešeren spoznal mladega grofa s Kranjskega Antona Aleksandra Auersperga.

Anton Aleksander grof Auersperg se je rodil 11. aprila 1806 v Ljubljani kot prvi otrok grofu Aleksandru Auerspergu in Ceciliji, rojeni baronici Billichgräz s Polhovega Gradca. Živel je na gradu Turn pri Leskovcu, že leta 1813 pa je odšel na šolanje na Dunaj; naprej na viteško akademijo Theresianum. Junija 1819 so ga vpisali v zasebni Klinkowströmov zavod.

Zaupanje in medsebojno spoštovanje med Prešernom in gojencem Auerspergom se je izrazilo tudi s ključem sobe, ko je Prešeren mlademu učencu omogočil uporabo svoje knjižnice, kjer je lahko bral predvsem latinske in grške klasike. To je bil tudi razlog, da je januarja 1824 Prešeren izgubil službo, ker naj bi imel prevelik vpliv na mladega grofa. Še isto leto jeseni je tudi Anton Aleksander Auersperg zapustil zavod in se vpisal na filozofijo. V tem času je mladi pesnik že prevajal slovenske ljudske pesmi v nemščino, ki naj bi jih dobil od Prešerna, kar potrjuje, da je znal slovensko.

S pisanjem pesmi je začel zelo zgodaj in njegova prva pesniška zbirka je izšla že leta 1830. Ker je imel težave s policijo, si je izbral psevdonim Anastasius Grün, ki ga je vedno uporabljal pri pesniškem ustvarjanju.

Leta 1829 je Anastasius Grün napisal pesem z naslovom ''Venezianer Trias''. Objavil jo je leta 1837 v zbirki ''Gedichte''. To je edina Grünova pesem, ki jo je prepesnil oziroma prevedel France Prešeren z naslovom ''Tri želje Anastazija Zelenca''. Za naslov prepesnitve je Prešeren hudomušno prevedel avtorjev psevdonim.

Grünove pesmi Prešeren nikoli ni objavil, pač pa se je ohranila v njegovi zapuščini. Leta 1876 je dr. Janez Bleiweis izročil Prešernovo zapuščino njegovi hčerki Ernestini Jelovšek (1842 - 1917). Ernestina je rokopis pesmi ''Tri želje Anastazija Zelenca'' izločila iz zapuščine in ga v Mariboru 8. avgusta 1878 podarila neugotovljeni osebi.

Po vsej verjetnosti je bil to dr. Karel Štrekelj (1859 - 1912), slovenski jezikoslovec, slavist, etnolog. Dr. Štrekelj je Prešernov rokopis ''Tri želje Anastazija Zelenca'' zapustil hčerki dr. Ljudmili in zetu dr. Pavlu Strmšku, ki ga je vedno nosil s seboj v denarnici kot največjo dragocenost. Predal ga je svoji vnukinji dr. Alenki Strmšek Medved, ki ga je leta 1975 izročila kot dolgoročno muzejsko posojilo Gorenjskemu muzeju v Kranju.