Med brezdomci tudi družine

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Kranj / sobota, 10. oktober 2015 / 12:03

Z včerajšnjo prireditvijo ob svetovnem dnevu brezdomstva na Centru za socialno delo Kranj skušajo opozoriti na brezdomsko situacijo in tudi populacijo, ki se zadnja leta precej spreminja.

Kranj – »Glede na celo Slovenijo ima Gorenjska najnižjo stopnjo brezposelnosti, zato vse organizacije s področja aktivne politike zaposlovanja dobijo najmanj spodbud. Po drugi strani pa je stopnja brezdomnih oseb oziroma takšnih, ki ostajajo brez prebivališča, čedalje višja. To nekako ne gre skupaj in zato je problematika brezdomstva vedno bolj očitna,« ob letošnjem svetovnem dnevu brezdomstva opozarja strokovna delavka Centra za socialno delo Kranj Mateja Prosen.

Na Gorenjskem so za brezdomce trenutno tri možnosti bivanja: zavetišče za brezdomce v Kranju, ki sprejme 23 oseb, ter dve bivalni enoti – ena na Jesenicah in ena v Škofji Loki. Na Jesenicah je v bivalniku trenutno en človek, v Škofji Loki pa trije. »Populacija brezdomcev pa se zadnja leta precej spreminja. Včasih so bili to večinoma moški srednjih let, sedaj je precej tudi mlajših, žensk, čedalje več je tudi družin. Podatke o tem, koliko družin je brez doma, je težko dobiti, saj se navadno selijo od sorodnikov do sorodnikov, od prijateljev do prijateljev in iščejo možnosti za bivanje. Naj ob tem omenim, da je vsako leto več deložacij, samo v prvi polovici letošnjega leta je bilo na Gorenjskem štiriindvajset deložacij. Pri tem gre včasih celo za družine, kjer je samo eden brezposeln, pa ne zmorejo plačevati položnic. V Centrih za socialno delo nimamo nobenih možnosti, da jim ponudimo stanovanje. Za to so odgovorne občine, ki pa večinoma nimajo na voljo bivalnih enot, kamor bi lahko te družine namestile. V zavetišču imamo za to na voljo eno sobo, ugotavljamo pa, da je družine strah priti v zavetišče, saj je še vedno prisotna stigma, da so v zavetiščih alkoholiki, nasilneži in podobno. Mi pa ugotavljamo, da to ni res, saj je med brezdomci vedno več visoko izobraženih,« pravi Mateja Prosen, ki je tudi vodja programa razdelilnice hrane.

»V razdelilnici hrane trenutno dnevno razdelimo 93 toplih obrokov, kar je precej več kot pred leti. K nam prihajajo ljudje, ki niso v zavetišču, vendar so brez doma. To so na primer absolventi, ki zaključujejo študij, pa zaradi različnih razmer nimajo sredstev za preživljanje in doma. Poleg tega prihajajo upokojenci, ki imajo tako minimalno pokojnino, da jim v nekaj letih grozi, da bi lahko postali tudi brezdomci. V razdelilnico hrane prihajajo družine, za katere imamo tudi program Viški hrane, s katerim oskrbujemo dvajset družin,« pravi Prosenova, ki opozarja na novo definicijo brezdomca, ki naj bi bila sprejeta v mreži brezdomskih organizacij. To pa je, da ima vsak pravico do ustrezne namestitve in dostojnega življenja.

»V zavetiščih je vedno več ljudi, ki umirajo od starosti in bolezni. Večino časa je zavetišče polno, pozimi postavimo celo dodatna ležišča. Ljudem pomagamo, zavedamo pa se, da zavetišča niso končna oblika rešitve, da je to le prehodna oblika,« tudi dodaja Mateja Prosen, ki opozarja tudi na problem prijave stalnega prebivališča. »Ker se na to veže tudi večina pravic, vse vladne in nevladne organizacije lahko pomagajo s tako imenovanim zakonskim prebivališčem. To pomeni, da imamo na kranjskem Centru za socialno delo trenutno prijavljeni 302 osebi, na vseh centrih na Gorenjskem pa 401 osebo. Tako prijavljeni si namreč lahko uredijo osebne dokumente, dobijo denarno pomoč, zaprosijo za subvencijo za najemnino in podobno,« pojasnjuje Prosenova in pravi, da je po zadnjih podatkih s konca junija na Gorenjskem 285 brezdomcev, kar je nekaj več kot lani. V tem so zajeti podatki zavetišč, bivalnih enot, varne hiše in materinskega doma, niso pa to upoštevani tisti, ki živijo v samskem domu.

Na problematiko brezdomstva so opozorili tudi s prireditvijo Stopimo v tuje čevlje, ki je včeraj med 10.30 in 13.30 potekala v Mestni knjižnici Kranj in na ploščadi pred knjižnico. »Zelo pomembno se nam zdi govoriti o problematiki brezdomstva, pa tudi osveščati ljudi, da se to, zlasti v trenutni gospodarski situaciji, lahko zgodi vsakomur,« še pravi Prosenova.