Na Gorenjskem najmanj bolniških

"Lani je bilo na Gorenjskem na bolniškem dopustu 25.300 moških in 30.700 žensk, skupaj je bilo izgubljenih 780 tisoč delovnih dni. Zdravstveni absentizem v območni enoti Kranj je bil 3,53-odstoten, kar je pod slovenskim povprečjem," je povedala Karmen Janša, dr. med., vodja oddelka za nadzor pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije - OE Kranj.

V Sloveniji je vsak dan zaradi bolniškega dopusta odsotnih okoli 39 tisoč zaposlenih. Kako velik je ta problem na Gorenjskem?

»V zadnjih dveh letih se območne enote Ljubljana, Nova Gorica in Kranj izmenjujejo na prvih mestih po najnižji stopnji zdravstvenega absentizma. Leto 2009 smo na Gorenjskem zaključili z najboljšim rezultatom; slovensko povprečje je bilo 4,01, na Gorenjskem je bil ta odstotek 3,53 (leta 2008 pa 3,71). Velika razlika je med nami in vzhodnim delom Slovenije, kjer beležijo precej večji zdravstveni absentizem, lani je bil ta v območni enoti Murska Sobota 4,98-odstoten. Če ponazorim še z enim podatkom: lani je bilo na Gorenjskem na bolniški 25.300 moških in 30.700 žensk, skupaj 780 tisoč delovnih dni.«

Je sicer na Gorenjskem bolniških odsotnosti več kot pred nekaj leti?

»Ta delež je že vse od leta 2000 v slovenskem povprečju ali nekoliko pod njim. V zadnjih letih je v blagem upadanju, na primer iz leta 2008 do leta 2009 je na Gorenjskem padel za štiri odstotke. Podatke vodimo za celo Gorenjsko skupaj, niti ne prihaja do bistvenih razlik po upravnih enotah. Če pogledamo število izgubljenih delovnih dni: leta 2008 jih je bilo 840 tisoč, lani 780 tisoč. Ta padec je očiten v primerjavi s slovenskim povprečjem, ko se je število izgubljenih dni malo povečalo (za 0,3 odstotka).«

Zakaj so na Gorenjskem ti podatki bolj vzpodbudni?

»Mislim, da je glavni razlog ekonomska situacija. Gospodarstvo je v tej regiji v primerjavi z vzhodnim delom Slovenije bolj razvito, stabilnejše, manj podjetij je šlo v stečaj, zato je tudi stopnja varnosti zaposlenih nekoliko večja. Gledano iz zdravstvenega vidika, je obolevnost ljudi za kroničnimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in ožilja na območju osrednje in zahodne Slovenije manjša kot v vzhodnem delu.«

Lahko tudi rečete, da podjetja na našem koncu bolje skrbijo za zdravje ljudi na delovnem mestu?

»To bi težko rekla. Je pa na splošno res, da delodajalci vse bolj skrbijo za varno, zdravo in prijazno delovno okolje, za izobraževanje in motivacijo delavcev, da spodbujajo pozitivne medsebojne odnose in skrbijo tudi za njihovo telesno in duševno zdravje (za rekreacijo, kulturne in umetniške prireditve ...). Omenjena prizadevanja so bila lani predstavljena na simpoziju o zdravstvenem absentizmu, na katerem so dobro prakso predstavila podjetja Iskratel, Domel, Savatech in Bolnišnica Golnik.«

Zaradi česa so zaposleni največ na bolniškem dopustu?

»Če pogledamo število dni bolniškega dopusta po diagnozah, so na prvem mestu tudi na Gorenjskem bolezni kostno mišičnega sistema. Sledijo poškodbe zunaj dela, na tretjem mestu so bolezni dihal, na četrtem mestu so poškodbe pri delu. Na petem mestu so duševne bolezni, na šestem mestu pa presenetljivo nosečnost in če sem povsem odkrita, verjetno ne povsem upravičeno. Na sedmem mestu je rak, na osmem pa bolezni srca in ožilja.

Poškodb pri delu je manj, iz leta 2008 v leto 2009 je ta odstotek padel za šestnajst odstotkov. Res je tudi število zaposlenih nekoliko manjše, ampak kljub vsemu mislim, da gre to pripisati tudi dejstvu, da se veliko pogovarjamo o absentizmu, o varnosti na delovnem mestu in ergonomski ureditvi delovnega mesta.«

Kaj pa stres, mobing, koliko to vpliva na to, da je delavec raje na bolniškem dopustu?

»Delovno okolje je zelo pomembno. Če je to okolje prijetno, če je delavec zadovoljen na delovnem mestu, če se dobro razume s sodelavci in nadrejenimi, je čas vrnitve na delovno mesto zaradi bolezni ali zaradi poškodbe hitrejši. Če pa obstaja mobing, je ta vrnitev daljša. Čeprav je vzrok poškodba ali mišična bolečina, se zraven lahko nacepijo še psihične komponente, ki prvotno bolezen vzdržujejo ali celo poslabšajo in ne privedejo do hitre vrnitve. Zelo pomembno je tudi, da se v naši družbi spremeni odnos do dela.«

Omenili ste več dejavnikov za pogost zdravstveni absentizem. Kateri so še ostali, morda tudi dolge čakalne dobe v zdravstvu?

»Zagotovo je dejavnikov več. Najprej država s svojimi predpisi in zakonodajo, ki je v Sloveniji v primerjavi z večino članic EU glede zdravstvenega absentizma precej nerestriktivna in finančno ugodna in zagotavlja visoko raven socialne varnosti. Vlogo delodajalcev sem že omenila. Ne smemo pozabiti na vsakega posameznika, ki mora tudi sam poskrbeti za zdrav življenjski slog, izobraževanje in osebnostno rast. Pomembna je tudi njegova družina in okolje, kjer živi in dela. Tudi izobrazbena struktura in fizično delo imata svoj vpliv, nižja je izobrazba in težje je fizično delo, več je bolniške odsotnosti.

Pred dvema letoma smo pogledali podatke, koliko na trajanje bolniške odsotnosti vpliva čakanje na specialista, poseg ali preiskavo in rehabilitacijo. Če bi šli ti postopki hitreje, bi se po moji oceni bolniška odsotnost lahko skrajšala celo za dvajset do petindvajset odstotkov. Vem, da imamo omejeno število operacij na leto, da zdravnikov manjka ... Ampak če bi vse to premostili in bi prišli na manjše čakalne dobe, bi se nam to obrestovalo na dolgi rok.«

Zdaj prvih trideset delovnih dni bolniške odsotnosti plačujejo delodajalci, vse nadaljnje dni pa država. Po novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju naj bi država nadomestilo plačevala že po petindvajsetem dnevu odsotnosti, nadomestila naj bi bila nižja. Za prva dva dneva bolniške odsotnosti pa naj bi zaposleni celo vzel dopust ali neplačani dan.

»Zakon še ni sprejet, potekajo še usklajevanja in to je treba upoštevati. T.i. »čakanje«, ko zaposleni za prvi dan ali dva dneva, ko je bolniško odsoten, vzame dopust ali neplačani dan, ima veliko evropskih držav. Če zboli otrok, je v predlogu en čakalni dan. Moram pa povedati tudi to, zakaj se toliko ukvarjamo z absentizmom pri nas. Stalež v Sloveniji je med najvišjimi v Evropi, v Evropski uniji pa celo na prvem mestu.«

Kako pa je s postopki ugotavljanja invalidnosti?

»Postopki na zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje so predolgi. Prvo obdobje traja približno šest mesecev, potem gre lahko odločba še v revizijo na drugo stopnjo, kar traja še dodatna dva, tri mesece. Če pa pride do pritožbe na odločbo prve stopnje, se postopek zavleče še za pol leta. Ti roki so predolgi.«

Kako ugotavljate neupravičene bolniške odsotnosti?

»Laični nadzorniki dobijo naročilo od imenovanega zdravnika. Nekaj nadzorov je izbranih naključno, nekaj je načrtovanih. Veliko je anonimnih prijav »sosed je na bolniškem, pa ga vidim vsak dan, ko dela na vrtu«. Veliko ljudi zmotno misli, da je sosed na bolniškem dopustu, v resnici pa je, na primer, ostal brez dela. Vedno pa preverimo prijavo. Če je oseba na bolniškem dopustu, jo nadzornik obišče. Dejansko samo preveri, ali je ta doma, ali morda dela. Če je ni doma, pusti sporočilo v nabiralniku. O tem obvesti imenovanega zdravnika, ta pa preveri, ali je bil v tem času na zdravniškem pregledu, na fizioterapiji … Če nekoga celo dopoldne ni bilo doma, se težko izgovori na sprehod. Sprehod lahko traja eno uro, ne pa celo dopoldne.«

Če se ugotovi kršitev, kakšne so posledice?

»Vzame se nadomestilo bolniške odsotnosti. Verjetno je teh kršitev več, kot jih dejansko odkrijejo laični nadzorniki. Svoje nadzornike imajo tudi delodajalci, to je lahko nekdo iz podjetja ali pa nekoga najamejo, pomembno je, da imajo to pravno urejeno. Včasih je lahko tudi prijateljski obisk sodelavca vzporedno neke vrste nadzor.«

Zanimivo, ko nekdo reče, da se mu bolj splača biti na bolniškem dopustu, kot pa delati, ker je nadomestilo višje od mesečne plače.

»Nekdo plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje in mu za primer poškodbe, na primer za zlom noge, pripada bolniški dopust in določen odstotek kritja tega. Ker pa je zavarovan tudi pri komercialni zavarovalnici, dodatno plačuje za primer poškodbe in tudi tam dobi nadomestilo. Če to seštejemo, je to velikokrat več, kot če dobi redno plačo. Tudi zaradi tega si na ministrstvu prizadevajo, da bi znižali odstotek povračila bolniškega dopusta za poškodbe zunaj dela. Poškodba pri delu pa je in naj bi ostala stoodstotno krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ni pa še dorečeno, ali bo tudi v novem zakonu pot na delo še poškodba pri delu.«