Čipka zanimiva tudi v vročini

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / torek, 21. julij 2015 / 12:36

Letošnje Čipkarske dneve v Železnikih je spremljala velika vročina, kar se je poznalo pri obisku večdnevne prireditve, a glavni namen – ohranjanje čipke in tradicije – so dosegli.

Železniki – Čipkarski dnevi, ki so v Železnikih potekali od četrtka do nedelje, so tudi letos postregli s pestrim programom, katerega rdeča nit je seveda čipka, poleg etnoloških in kulturnih dogodkov pa vsebuje tudi zabavne, otroške in športne prireditve, a jo je organizatorjem tokrat zagodlo vreme z izjemno visokimi temperaturami. »Ne spomnim se, da bi bilo na Čipkarskih dnevih že kdaj tako vroče. To se pozna tudi na obisku. Dobro so bile obiskane vse razstave, ki so potekale v zaprtih prostorih, na prireditvah na prostem pa je bil obisk slabši kot pretekla leta. Kljub vsemu smo s prireditvijo zadovoljni, naš namen – to je ohranjanje čipke in tradicije – je bil dosežen,« je v nedeljo, na zadnji dan 53. Čipkarskih dnevov, ugotavljal predsednik Turističnega društva (TD) Železniki Tomaž Weiffenbach.

V nedeljo so že po tradiciji pripravili tudi klekljarsko tekmovanje. Na prizorišču pri plavžu je klekeljne vihtelo 23 učenk in učencev čipkarskih šol ter 16 odraslih klekljaric. Med slednjimi je komisijo pod vodstvom Marice Albreht najbolj prepričala Marjeta Adam iz Logatca, sledile pa so ji Marija Kosmač iz Spodnje Idrije, Žirovka Marija Jesenko, Špela Bernard z Zalega Loga, Albina Štucin iz Spodnje Idrije in domačinka Neža Rejc. V kategoriji učencev od 1. do 5. razreda je komisija pod vodstvom Irene Benedičič največ točk dodelila Jakobu Grmeku s Col. Za njim pa so se uvrstili domačinka Sara Demšar, Tina Žgavec iz Črnega Vrha nad Idrijo, Žirovka Manca Šubic in domačinka Lana Arko. Med starejšimi osnovnošolci se je prvega mesta razveselila Nina Žgavec iz Črnega Vrha, sledili pa so ji štirje učenci čipkarske šole iz Železnikov: Laura Rant, Meta Rejec ter Katja in Anže Prezelj. Devetošolka Laura Rant, bila je druga, je začela klekljati v prvem razredu: »Rada spoznavam nove tehnike, tradicijo, izziv so mi bolj zahtevne čipke. S klekljanjem sem se naučila tudi natančnosti.«

Letos prvič prikaz košnje

Izdelke vseh 136 učenk in učencev Čipkarske šole Železniki je bilo sicer možno občudovati na razstavi v Galeriji muzeja, skupaj s čipkami za vsak dan na oblačilih Mete Markelj. Najobsežnejša razstava čipk je bila v kulturnem domu, kjer so svoje mojstrovine najrazličnejših oblik, tehnik in barv – od klekljanih prtičkov in slik do klekljanega nakita, klobukov in torbic, okrašenih s čipkami – na ogled postavile klekljarice domačega turističnega društva in društva klekljaric s Koroške. Tja je umetnost klekljanja ponesla danes 84-letna Marija Apohal, po domače Lokačeva Mici, ki se je na Koroško priženila iz Železnikov. Veliko pozornosti je bil deležen klekljan Marijin prt z morskimi motivi iz cerkve v Strunjanu, ki ga je klekljalo okoli 400 klekljaric in predstavlja enega najlepših oltarnih prtov na Slovenskem, pa tudi čipke v steklu Nataše Markelj, predstavljen je bil inovativni mladi kmet Janez Benedičič ... Pr' Špendal je čipke razstavila Majda Mikeln, Janko Kofler pa je v lovskem domu na ogled postavil gobeline z lovsko tematiko. Obiskovalci so se v nedeljo sprehodili tudi med 40 stojnicami, na katerih je bilo med drugim možno kupiti lončene in rezbarske izdelke, domače dobrote, dražgoške kruhke, pletene košare ...

Kot je pojasnil Weiffenbach, se TD v zadnjih letih pri pripravi programa vse pogosteje povezuje z drugimi društvi, predvsem pri ohranjanju starih običajev. Obiskovalci so si tokrat lahko prvič ogledali prikaz košnje in spravila sena po starem, ki so ga na travniku za Špendalovo hišo izvedli člani KUD France Koblar. »Tudi letošnjo prireditev je spremljal prikaz kovanja žebljev, saj je ta obrt poleg klekljanja pred 120 leti vsem Železnikom predstavljala glavni vir zaslužka. Ponovno smo prikazali tudi star običaj pobiranja kranceljnov, ki je prijeten za oko in uho,« je še dejal in dodal, da so v TD z mislimi že pri 54. Čipkarskih dnevih, ki se jim obeta nekaj sprememb.