Življenje v transformatorju

Kraljevi se bodo preselili v hišico, ki ji domačini in mimoidoči pravijo kar transformator. Po predpisih drugačne sploh ne bi mogli zgraditi.

Vseh mogočih arhitekturnih posebnosti so navajeni domačini in obiskovalci, ki se peljejo skozi Zgornjesavsko dolino; še lani smo bili osupli nad visoko črno zgradbo, ki kraljuje na samem vhodu v vas Podkoren. Zdaj poglede lovi drobna, ozka hiška na robu Martuljka, ki spominja na transformator. Si je spet nekdo zgradil počitniško hišico mimo vseh postavljenih meril in predpisov, je prvo vprašanje, ki se porodi mimoidočemu. Ne, tokrat je zgodba obrnjena. Gradil je domačin, hišo je postavil po veljavnih predpisih.

Hoteli so samo na svoje

Kraljevi, mlada družina iz Martuljka, so si dom že uredili na domačiji staršev, a se morajo od tam izseliti, ker bivališče ni bilo zgrajeno zakonito, česar Kraljeva nista vedela vse do takrat, ko ju je soseda prijavila in jima je inšpekcija ukazala izselitev. Odločili so se, da gredo na svoje: kupili so sedemsto kvadratnih metrov veliko parcelo, ki ima tristo kvadratnih metrov zazidljive površine, na robu vasi in načrtovali gradnjo hiše. A se je tudi tu zapletlo. Ugotovili so namreč, da je svet, ki so ga kupili, odmaknjen od strnjenega naselja, in zato v prostorskih dokumentih opredeljen kot območje razpršene gradnje. To pa pomeni, da lahko na svojih tristo kvadratnih metrih pozidajo le deset odstotkov površine.

Kot pravita Kraljeva, sta bila presenečena. A ko sta ugotovila, da so predpisi takšni, kakršni so, in da se njihovo spreminjanje lahko vleče nekaj let, sta se odločila, da se podredita in gradnjo prilagodita strogim zahtevam.

Hiša – stolpič

In tako je v Martuljku zrasel stolpič, iz katerega so se domačini na pustno soboto ponorčevali: približno devet metrov visoka hiška, široka štiri metre in pol ter dolga nekaj več kot šest metrov. V njej bo nekaj manj kot 80 kvadratnih metrov bivalne površine v treh nivojih, od tega gre približno četrtina za stopnišče. Kot pravita Kraljeva, bo v pritličju dnevni prostor, v prvem nadstropju njuna spalnica in majhna kopalnica, na vrhu, v mansardi pa soba za otroka. Klet je k sreči normalne velikosti, hiša pa postavljena tako, da bi jo bilo nekoč, če se razmere in predpisi spremenijo, vendarle mogoče dozidati.

Ne moremo se izogniti predpisom

Na občini Kranjska Gora Kraljeve in njihovo hiško seveda poznajo. Tudi na oddelku za okolje in prostor vedo povedati, da je objekt zgrajen na območju, ki je z zakonom opredeljeno kot območje razpršene gradnje, za katero so zelo natančno predpisani pogoji, po katerih je tam sploh mogoče graditi.

»Gre za dokaj veliko parcelo, katere del, velik manj kot tristo kvadratnih metrov, je zazidljiv. Na območjih razpršene gradnje širjenje gradnje ni dovoljeno, zakon pa tudi določa, da je dovoljeno pozidati samo deset odstotkov parcele. In tako je v Martuljku zrasla hiša, velika toliko, kot je lahko – s tlorisom manj kot 30 kvadratnih metrov,« pojasnjujejo.

Danes takšne hiše ne bi mogli več zgraditi

»Investitor je izkoristil takrat veljavne prostorsko ureditvene pogoje, ki so dovoljevali gradnjo pritličja, nadstropja in mansarde,« dodaja župan Kranjske Gore Jure Žerjav. »Ironija zgodbe je, da smo s šestimi spremembami prostorsko ureditvenih načrtov, ki so bile sprejete leta 2008, želeli onemogočiti gradnjo tako imenovanih »transformatorskih« objektov, ki so pri nas v zadnjih letih rasli predvsem kot sekundarna prebivališča za ljudi, ki niso domačini. V teh spremembah smo torej določili, da ima objekt, ki je ožji od osmih metrov, lahko le pritličje in mansardo, nadstropja pa ne. Z eno izjemo: tisti, ki so v obdobju sprejetja dokumenta že plačali komunalne prispevke, so lahko gradili še po starem. Med njimi so bili tudi Kraljevi.« Kot je še dejal župan, pri sprejemanju prostorsko ureditvenih pogojev vedno obravnavajo tudi pobude občanov, leta 2008 tedanji lastnik zemljišča, na katerem stoji hiša Kraljevih, sprememb ni predlagal.

Kaj ostane Kraljevim?

Dokument, pravijo na občini Kranjska Gora, bodo spet spreminjali. In takrat bodo imeli Kraljevi možnost, da predlagajo spremembe dokumenta, ki bi jim omogočile, da si legalno dogradijo in povečajo svoj novi dom. A postopki za uveljavljanje sprememb so natančno predpisani, zapleteni in dolgotrajni, pravijo na Občini Kranjska Gora. To pomeni, da se lahko vlečejo od nekaj mesecev do nekaj let. In do takrat bodo večne stopnice realnost za Kraljeve, »transformatorska« hišica, kakršne si nihče ne želi, pa (žal) dejstvo zanje in za mimoidoče.