Gospodarske razmere se odražajo tudi pri plačilu davkov

Cilka Habjan, direktorica Davčnega urada Kranj: "Število vlog za obročno plačilo ali odlog davčnih obveznosti se je lani v primerjavi z letom poprej povečalo kar za 57 odstotkov."

Kako uspešni ste bili lani v Davčnem uradu Kranj pri pobiranju davkov? Kaj kažejo primerjave s prejšnjimi leti?

»V letu 2009 smo pobrali 573.846.000 evrov javnofinančnih prihodkov, s čimer smo načrtovane prihodke presegli za pol odstotka. V primerjavi z rekordnim letom 2008 to predstavlja devetodstotni upad prihodkov. Največji upad je bil pričakovano pri davku od dobička pravnih oseb, kar za 33,5 milijona evrov ali 55,4 odstotka, na to pa je poleg gospodarske krize vplivala tudi spremenjena davčna zakonodaja. Plačani prispevki za socialno varnost so ostali na ravni iz leta 2008 oz. so jo celo presegli za 1,3 odstotka, medtem ko so se prihodki iz naslova dohodnine znižali za 13 milijonov evrov, od tega skoraj osem milijonov evrov na račun manj plačane dohodnine od obresti. Od pomembnejših postavk je treba omeniti še davek na dodano vrednost, kjer so bili prihodki v primerjavi z letom 2008 nižji za 2,3 odstotka. Znižanje je predvsem posledica zmanjšanja izvoza in upada gradbene dejavnosti.«

Kolikšen je davčni dolg? Koliko gorenjskih zavezancev je na seznamu večjih dolžnikov, ki ga dvakrat na leto, po stanju 31. maj in 31. december, pripravljate za razkritje državnemu zboru? Ali to razkritje kaj vpliva na plačilno disciplino pri davkih?

»Dolg davčnih zavezancev Davčne uprave Kranj do države je na dan 31. december 2009 znašal 28.263.673 evrov. V primerjavi z letom 2008 se je sicer povečal za 2,1 odstotka, vendar ocenjujemo, da smo lani naraščanje dolga kljub zaostrenim pogojem poslovanja gospodarskih družb uspešno obvladovali. Na seznamu večjih davčnih dolžnikov, ki je bil pripravljen za razkritje državnemu zboru po stanju na dan 31. maj 2009, je bilo 838 gorenjskih zavezancev, nov seznam dolžnikov po stanju na dan 31. december 2009 pa je v pripravi in bo zaključen predvidoma v marcu. Menimo, da na plačilno disciplino deloma vpliva tudi razkritje.«

Kam predvsem usmerjate inšpekcijski nadzor? Kaj so najpogostejše kršitve?

»Inšpekcijske nadzore smo lani opravljali predvsem na področju tveganih dejavnosti, kot so gradbeništvo, preprodaja motornih vozil, zobozdravstvo. Nadzori so bili ciljno usmerjeni in so se hkrati izvajali po vsej Sloveniji. Tak način dela se je izkazal za izredno učinkovit, zato bomo tako nadaljevali tudi letos in ga morda razširili tudi na druge dejavnosti. Inšpektorji Davčnega urada Kranj so lani opravili 568 inšpekcijskih nadzorov in dodatno odmerili za 5.093.786 evrov davkov in prispevkov. Posebno pozornost smo lani namenili tudi nadzoru sive ekonomije, opravili smo 197 inšpekcijskih nadzorov, predvsem v dejavnostih, za katere je značilno gotovinsko poslovanje. Praktično pri vseh nadzorih so bile ugotovljene nepravilnosti, največ na področju DDV-ja (ustanavljanje družb missing trader - neplačujoči gospodarski subjekti, sodelovanje v davčnih utajah tipa vrtiljak, izdajanje fiktivnih računov), neizdajanje računov, delo na črno. V letu 2009 smo pričeli tudi nadzorovati prijave premoženja, kjer ugotavljamo razkorak med sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, in napovedanimi dohodki. V dveh zaključenih inšpekcijskih nadzorih smo obračunali za 132.545 evrov dohodnine.«

V času gospodarske krize se je povečala plačilna nedisciplina. Se to odraža tudi pri plačevanju davkov? Je zaradi tega več zahtev za obročno odplačevanje, odlog ali odpis davka? Je tudi več izvršb, več izmikanja plačilu davka?

»Slabe gospodarske razmere se seveda odražajo tudi na področju plačevanja davkov, in sicer ne toliko kot izogibanje plačilu davčnih obveznosti, temveč kot iskanje možnosti za rešitev problema, ki ga imajo gospodarski subjekti z likvidnostjo. Tako se je lani med drugim povečalo tudi število vlog za obročno plačilo ali odlog davčnih obveznosti, v primerjavi z letom poprej kar za 57 odstotkov. Na Davčnem uradu Kranj smo ugodno rešili 96 vlog zavezancev, ki so izpolnjevali zakonsko določene pogoje za obročno plačilo oz. odlog davčnih obveznosti in so za to predložili dokazila. Največ vlog zavezancev pa je bilo zavrnjenih zaradi tega, ker kljub poslanemu pisnemu pozivu vloge niso dopolnili.

Število izvršb se je lani v primerjavi z letom 2008 povečalo za 43 odstotkov. Višina skupnega dolga, ki smo ga izterjevali, je znašala 27,8 milijona evrov, kar je 30 odstotkov več kot v letu 2008. Ocenjujemo, da je povečanje predvsem posledica podaljševanja plačilnih rokov in povečanja plačilne nediscipline med poslovnimi subjekti, manj pa posledica tega, ker bi se povečevalo število davčnih zavezancev, ki bi se namerno izmikali plačevanju davkov.«

Ste »davkarji« pri izterjavi davkov sploh lahko kaj socialni? Kako ravnate v primeru, ko zavezanec dejansko ne more plačati davka?

»Davčna uprava je seveda lahko socialna v okvirih, ki jih določa zakonodaja. Ta ima »socialno noto« vključeno v določilu, ki fizičnim osebam omogoča odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanja davka v primeru, če bi bilo ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. V primerih, ko zavezanec izpolnjuje pogoje, je glede na doseganje različnih kriterijev možen delen ali popoln odpis davčnega dolga. Sicer pa je dolžnost davčnega organa, da dolgovane zneske izterjuje do poteka absolutnega zastaralnega roka, to je deset let od dneva izvršljivosti davčnega dolga. Dolga samostojnih podjetnikov iz naslova njihovega poslovanja in dolga gospodarskih družb pa ni mogoče odpisati.«

Zavezanci so nekdaj sami izpolnjevali dohodninske napovedi, zdaj dobijo le informativni izračun dohodnine. Kakšne so s tem vaše izkušnje, kakšni so odzivi zavezancev?

»Informativni izračun dohodnine je velika pridobitev na področju odmere dohodnine. Zavezancem sedaj ni več treba zbirati dokazil, jih shranjevati, vpisovati v napoved za odmero dohodnine, čakati v vrstah za oddajo, zdaj davčni organ sestavi informativni izračun na podlagi podatkov za odmero dohodnine, ki so mu jih dolžni posredovati izplačevalci dohodkov, ter podatkov o vzdrževanih družinskih članih, ki jih uveljavljajo zavezanci s posebno vlogo v primeru, če gre za spremembo, glede na medletne podatke. Odziv zavezancev na tak način odmere dohodnine je vsekakor pozitiven, olajšano pa je tudi delo davčnega organa.«

V kolikšnem deležu so informativni izračuni tudi točni?

»Informativni izračuni dohodnine so izpolnjeni na podlagi podatkov izplačevalcev dohodkov, zato so toliko točni, kolikor so točni podatki, ki jih posredujejo izplačevalci. Na Davčnem uradu Kranj smo lani izdali 105.855 informativnih izračunov dohodnine za leto 2008, na katere je bilo vloženih 7287 ugovorov (6,9 odstotka), od tega se je v 5156 primerih ugovor nanašal na podatke o vzdrževanih družinskih članih in le v 1019 primerih so zavezanci ugovarjali zaradi nepravilnih podatkov o izplačanih dohodkih. Navedene številke kažejo, da so torej informativni izračuni točni.«

Ali zavezanci pri dohodnini že veliko poslujejo prek sistema eDavki?

»Poslovanje z DURS-om je od uvedbe sistema eDavki bistveno hitrejše in enostavnejše, s tem pa seveda tudi cenejše, tako za zavezance kakor tudi za davčni organ. To so s pridom izkoristili predvsem gospodarski subjekti, ki v celoti poslujejo z davčnim organom prek sistema eDavki. Zavezanci za dohodnino, torej fizične osebe, tovrstnega načina poslovanja ne uporabljajo v tolikšni meri, saj pri sistemu informativnih izračunov to niti ni tako pomembno. Je pa pričakovati, da bodo napovedi za odmero davka od dohodkov iz kapitala prek sistema eDavki vložili zavezanci, ki so lani opravili večje število transakcij z vrednostnimi papirji, saj je obvezna predložitev napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v elektronski obliki prek sistema eDavki za vse tiste zavezance, ki so imeli v predhodnem letu več kot deset odsvojitev kapitala.«

Davčna zakonodaja omogoča zavezancem v določenih okoliščinah tudi samoprijavo (davkov). Je na Gorenjskem veliko takšnih primerov?

»Zakon o davčnem postopku, ki je pričel veljati 1. januarja 2005, je prinesel kot novost inštitut samoprijave, ki omogoča zavezancem za davek naknadno prijavo premalo obračunanega in plačanega davka, ne da bi bili zaradi tega kaznovani tudi z globo za storjeni prekršek. Število zavezancev, ki vložijo samoprijavo, se iz leta v leto povečuje. Tako je bilo na Davčnem uradu Kranj v letu 2009 vloženih 2233 samoprijav (v letu poprej 1425), na ta način pa je bilo lani obračunanih in plačanih za 1.824.834 evrov davčnih obveznosti.«