Na Gorenjskem na slabše

Ob obisku na Gorenjskem so poslanci SDS ugotavljali, da jo je gospodarska kriza precej prizadela, marsikaj pa je slabše tudi zaradi nedokončanih tranzicijskih prestrukturiranj.

Kranj – Poslanska skupina je na Gorenjskem obiskala vse gorenjske občine in številna podjetja, zvrstilo se je kar 32 dogodkov, med njimi tudi okrogla miza Boj proti krizi je boj za nova delovna mesta, je povedal njen vodja Jože Tanko. Predsednik SDS Janez Janša je ocenil, da se je v tej pokrajini marsikaj spremenilo na slabše, odkar jo je nazadnje obiskal kot predsednik vlade s svojimi ministri. Ni kriva le gospodarska kriza, pač pa tudi nedokončani tranzicijski procesi, problem pa je tudi prevelika centralizacija države in umanjkanje pokrajin, zaradi česar država slabše črpa evropska sredstva. Za Gorenjsko je značilna večja brezposelnost, znotraj regije po tem še zlasti izstopajo Škofja Loka, Radovljica in Kranj. Gorenjska ima sicer vrsto prednosti, od naravnih lepot in ugodne lege do visokega deleža ljudi, ki se izobražujejo, in razvitega telekomunikacijskega omrežja, še več pa neizkoriščenih možnosti. Janša tu navaja turizem, neugodno razmerje med industrijsko proizvodnjo in storitvami, neizkoriščene industrijske površine, ki so ostale za propadlimi podjetji. Tudi poslanec Branko Grims je govoril o slabo razvitem razvojnem potencialu Gorenjske, znova pa je spomnil na razprave o državnem proračunu, v katerem je manj denarja dodeljenega pomembnih gorenjskim razvojnim načrtom, denimo projektu Gorki, cesti Britof–Hotemaže in cesti med Kranjem in letališčem na območju Šenčurja. Obisk poslancev SDS v nekaterih uspešnih podjetjih dokazuje, da Gorenjska ima možnosti, sedanja oblast pa ji ne omogoča ugodnega poslovnega okolja. V zvezi z izhodno strategijo naše države je Grims dejal, da bi bil najboljši izhod odhod sedanje garniture z oblasti. V SDS so lani sicer govorili o možni nezaupnici vladi, Janez Janša pa je ob tokratnem obisku dejal, da bodo dali vladi še mesec dni časa, kajti njihovih predlogov za izhod iz gospodarske krize vlada ni vnaprej zavrnila, pač pa jih bo po sklepu državnega zbora proučila. Opozicija sedaj čaka na vladno odločitev, to bo analizirala in se potem odločila, kako naprej. Poslanca Milenko Ziherl in Milan Čadež, ki sta s skupino poslancev obiskala občine na Škofjeloškem, sta ocenila zlasti probleme tega območja, med njimi tudi zaostanek na četrti razvojni osi. Spregovorili pa so tudi o neuspehu pri skupnem gorenjskem projektu CERO.

Janez Janša je v pogovoru za Gorenjski glas komentiral tudi stanje pri ustanavljanju pokrajin, za katere je vlada v njegovem mandatu pripravila vso potrebno zakonodajo. »Zataknilo se je le pri zakonu o ustanovitvi pokrajin, ki potrebuje dveotretjinsko večino. Tedanja opozicija (sedaj koalicija) je odtegnila podporo, češ da bodo to naredili bolje. Šlo je za politično kalkulacijo. Sedaj je že več kot leto novega mandata in še niso ničesar naredili. Zato smo mi decembra lani znova vložili naš paket zakonodaje, ki predvideva 13 pokrajin, ob tem pa tudi jasno povedali, da smo fleksibilni. Če vladna koalicija vloži v proceduro zakonodajo, ki je vsebinsko boljša, in hkrati predlaga manjše število pokrajin, smo to pripravljeni tudi podpreti, zato da se regionalizacija začne. Menimo, da je bolje sprejeti kompromisni predlog kot pa čakati še naslednjih dvajset let in se prepirati o številu pokrajin. Mi nismo problem, problem je politična odločitev vladajoče koalicije iz zadnjih dni, ko smo dobili sporočilo, da pokrajine niso več prioriteta, v nasprotju s tem, kar piše v koalicijski pogodbi. To je velika škoda. Ravno v času gospodarske krize je narobe to, da nimamo pokrajin; zaradi tega počasneje in manj učinkovito črpamo evropska sredstva in tudi velik del obstoječega proračuna se porablja preveč centralizirano. Če bi se porabljal na pokrajinski ravni, bi za isto vsoto dobili več in boljše projekte,« je o pokrajinah dejal Janez Janša.