Zloščimo čevlje, plesišče vabi!

Besedilo: Darja Ovsenik
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 4. februar 2010 / 06:00

Pred kratkim je pogovor na družinskem praznovanju nanesel na ples in salve smeha so pospremile komentar, da so bili fantje vedno ljubosumni, če je bil na katerem od dogodkov med njimi kdo, ki je znal dobro plesati.

To je avtomatsko pomenilo, da je bil tisti večer on magnet za ženske, ostali pa le statisti (običajno) za točilnim pultom. Ob tem mi v glavi zazveni stavek starejše gospe, da je bilo včasih vse drugače – vsi so hodili na plese in tam se je rodila marsikatera ljubezen, danes pa se mladi nimajo kje spoznati. Resnica se verjetno skriva nekje vmes: ples je od nekdaj družaben dogodek in obratno, družabne dogodke pogosto spremljata glasba in ples, npr. ob porokah. Dokazov, da mladi danes ne plešejo, ni veliko. Že samo število vpisanih v plesne šole Slovence uvršča med »plesne« narode. Res pa je, da se je marsikaj spremenilo. Časi, ko je v Ljubljani na Petkovškovem nabrežju kraljevala Jenkova plesna šola z množico mladih in so leseni podi na vaseh pokali od udarcev čevljev, so minili, prišli pa so novi.

Slovenija pleše

Danes je v Sloveniji ponudba plesa zelo raznolika in zato tudi manj množična. Poleg dobro ukoreninjenih folklornih in družabnih (standardnih in latinskoameriških) plesov, se pojavljajo sodobne zvrsti, ki pritegnejo določen krog plesalcev (npr. shuffle je v Sloveniji nov ples, ki prihaja iz Avstralije, plešejo pa ga predvsem najstniki na hitro elektronsko glasbo). Tako na programih plesnih šol poleg že ustaljenih tečajev najdemo zvrsti za mlade: jazz, hip-hop, breakedance, disco …, plese, ki se tako kot družabni plešejo v paru in so k nam prišli z različnih koncev sveta: orientalski, swing, salsa, argentinski tango … in še bi se našla kakšna zanimiva noviteta. Tudi ponudba tekmovalnih in umetniških plesov je velika, in sodeč po rezultatih naših plesalcev na svetovnih odrih, kvalitetna. Družabni plesalci pa se združujejo na posameznih plesnih večerih, ustvarjajo nove skupnosti, poznanstva in s tem širijo družabno plesno kulturo. Torej o izumiranju plesa zaenkrat ni ne duha ne sluha. Prijatelj me je pred kratkim celo presenetil s podatkom, da se tudi na Gorenjskem zbira skupina tudi po sto parov, ki se zbirajo ob živi glasbi in plesu. Navdihujoče!

Kaj je ples?

Ples težko spravimo v škatlico z definicijo, saj je širok pojem. Je preprosto vse, preko česar se človek z gibanjem odziva na ritem in glasbo. Poetično bi rekli, da je ples govorica telesa – marsičesa ne moremo povedati z besedami, lahko pa povemo z gibom. Še pred težjo nalogo se znajdemo, če ga želimo posplošeno uvrstiti v panogo – je to umetnost, šport, rekreacija ali zabava? Odvisno od tega, za katero zvrst gre, kdo ga pleše in s kakšnim namenom. Od družabnega plesalca, ki se rad zavrti na kateri od veselic, bi težko pričakovali misel, da mu je ples umetniško ustvarjanje, medtem ko se nam lahko hitro zatakne, ko želimo opredeliti tekmovalnega plesalca.

Družabni ples

V plesnem kotičku vas bomo najprej popeljali po pisani pahljači družabnih plesov, ki so v prvi vrsti namenjeni druženju in sprostitvi, odkrivali zgodovino plesa in spremljali gorenjsko plesno dogajanje. Vabimo pa vas tudi, da z Glasovo plesno druščino družabne plese spoznate v živo, in sicer ob petkih ob 18. uri v avli Gorenjskega glasa.