Kaj gozdarji smejo delati

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 11. januar 2010 / 06:00

Konferenca sindikata Zavoda za gozdove Slovenije je na ustavno sodišče naslovila pobudo za oceno ustavnosti ene od določb zakona o gozdovih.

Kranj – Delavci zavoda za gozdove, ki opravljajo naloge javne gozdarske službe, se po zakonu o gozdovih med trajanjem delovnega razmerja na zavodu ne smejo ukvarjati z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi in trženja lesa, z zastopanjem ljudi, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi, ter s skrbništvom nad gozdovi v lasti drugih. V Sindikatu državnih organov Slovenije – Konferenci sindikata Zavoda za gozdove Slovenije ocenjujejo, da je ta določba nejasna in dvoumna, zato so na ustavno sodišče naslovili pobudo za oceno njene ustavnosti. Kot navajajo, delavci ne vedo, katera dela sodijo med prepovedane dejavnosti. Ker jim veljavna zakonska ureditev ne omogoča zaprositi delodajalca za opravljanje vsaj določenih del, ne morejo opravljati prav nobenega posla, za takšno omejitev pa ne dobijo nikakršnega materialnega nadomestila. Prepričani so, da jim je s tem kratena podjetniška svoboda, torej tudi svoboda izbire dejavnosti.

V vladi, ki se je do sporne zakonske določbe opredelila na zadnji lanski seji, menijo, da je določba (v povezavi z drugimi členi zakona) jasna, razumljiva in nedvoumna in da ne predstavlja pravne negotovosti ter omejevanja svobode dela in svobode gospodarske pobude. Kot navajajo, zakon zaposlenim v javni gozdarski službi ne prepoveduje opravljanja različnih dejavnosti in poslov, ampak jim prepoveduje le tiste dejavnosti, ki so v nasprotju s poslanstvom javne službe. Ena od njihovih nalog je usmerjanje gospodarjenja z gozdovi in gozdnim prostorom, pri tem pa morajo nepristransko usklajevati interes lastnika gozda po pridobivanju lesa in javni interes, ki je pretežno usmerjen v zagotavljanje ekološke in socialne vloge gozda. Po zakonu o gozdovih se z dejavnostjo rabe gozdov, gospodarjenja z gozdovi in trženjem lesa lahko ukvarjajo v lastnem gozdu ali v gozdu v lasti ljudi, s katerimi so v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena in v stranski vrsti do drugega kolena ali so z njimi v zakonu ali svaštvu do prvega kolena.