Bornovi so še kako prisotni

Knjiga Bornovi v Tržiču dr. Bojana Knifica je naletela na izreden odziv. Bile so pohvale in bila je ena kritika v zvezi s povzeto denacionalizacijo, ki jo je podal Tone Anton Jazbec.

Tržič – Pollakov salon v Tržiškem muzeju je bil pred dnevi premajhen za vse, ki so želeli prisluhniti predstavitvi knjige Bornovi v Tržiču: Pričevanja o življenju tržiških baronov. Avtor knjige dr. Bojan Knific je ob članih rodbine Born skušal čim bolj celostno predstaviti življenje v Tržiču in njegovi okolici v času, ko so v kraju živeli in delovali Bornovi – od leta 1891, ko je v Tržič prišel Julius Born, pa do druge svetovne vojne, ko je njegove potomce iz Tržiča pregnala vojna vihra. Obravnavi načina življenja v tem obdobju je posvečenih več kot 350 strani, dodane so štiri strani o sledeh, ki so jih v sodobnosti pustili Bornovi v Tržiču in okolici, in pa manj kot ena stran, kjer so nakazane začetne poti v zvezi z denacionalizacijskim postopkom Bornovega premoženja. Kot je povedal Knific, besedilo temelji na literaturi, časopisnih člankih, ohranjenih listinah in ustnih pričevanjih – slednja so po njegovem mnenju najdragocenejša in tudi najobsežnejša, saj najzgovorneje orisujejo življenje v obravnavani dobi.

Toneta Antona Jazbeca je zmotil zapis o denacionalizaciji. Povzel je pisno, da je primer denacionalizacije po dr. Carlu Bornu prevzel leta 1999 kot tedaj edini pooblaščenec in da so mu vse do leta 2013 Bornove dedinje napisale in podpisale 70 pooblastil izključno za vodenje denacionalizacije ter da ima v zvezi s tem zbrano dokumentacijo v 80 fasciklih. Knific ga v knjigi ne omenja, Jazbec pa oporeka več avtorjevim navedbam, med drugim gre po njegovem za netočno povzemanje upravljanja Bornovih gozdov, kot največjo nepravilnost pa omenja navedbo, da naj bi v tem času denacionalizacijo naredil Aleksander Ortner, Elizabethin sin. Še največ je prek osebnih stikov Jazbec sodeloval s hčerkama Carla Borna, Elizabeth in Mario ter Mariino hčerko Mileno. Iz arhivov je pridobil listine, ki so bile ključne za vračanje Bornovega premoženja, to je vrnitev parcel v naravi in izplačilo odškodnin, še dodaja Jazbec. Knjiga je izdana, Jazbec pa bo, kot je še povedal, razmislil o tem, kako bo ukrepal.

Bojan Knific je poudaril, da gre za etnološko delo, ki ne predstavlja le ene plati medalje, temveč prav prek različnih in ponekod tudi nasprotujočih si pričevanj kaže spomine, ki so se ohranili med ljudmi: »Zanje sem iskreno hvaležen vsem, ki so jih prispevali. Sogovorniki so v knjigi tudi navedeni, nekaj krajših izjav je skladno z etiko etnološkega raziskovanja označenih z oznako 'anonimno'. Za spomine, gradivo, fotografije sem še prav posebno hvaležen živečim članom rodbine Born, ki so se brez izjem prijazno odzvali povabilu k sodelovanju.«

Knjigo je izdala založba Narava, njen izid pa omogočila vnukinja Carla Borna Isabella Gruber, sestra že omenjenega Aleksandra Ortnerja. Bila je na predstavitvi knjige in povedala je, da si je želela, da se sled rodbine Born ohrani tudi na papirju.