Prepoznavni znak simpozija Slovani, naša dediščina / Foto: arhiv ZVKD Kranj

Slovani, naša dediščina

Med 28. in 30. septembrom bo v prostorih Mestne knjižnice Kranj potekal simpozij z naslovom Slovani, naša dediščina. Udeležili se ga bodo strokovnjaki iz šestih držav, ki jih povezuje dediščina Slovanov.

Kranj – Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Slovenije, območna enota Kranj tesno sodeluje z Občino Preddvor in njenim županom Marjanom Zadnikarjem. Ob tem je nastala ideja o pripravi simpozija na temo zgodnjesrednjeveške kulturne dediščine. Pobudo sta soglasno podprla tudi kranjski župan Boštjan Trilar in blejski župan Janez Fajfar, pri organizaciji simpozija pa sodelujejo tudi strokovnjaki ZRC SAZU Inštituta za arheologijo, ki se jim je pridružil tudi Forum slovanskih kultur. Dogodek se bo odvijal v prostorih Mestne knjižnice v Kranju.

»Želeli smo, da bi s pomočjo simpozija spodbudili mednarodno razpravo in primerjavo stanja raziskav in novih dognanj o zgodnjesrednjeveški slovanski dediščini, ne samo na prostoru današnje Slovenije, ampak tudi širše,« je povedala arheologinja Judita Lux s kranjske enote ZVKD. Na povabilo so se tako odzvali strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Češke, Poljske in Slovaške, ki bodo predstavili bogato dediščino Slovanov, ki si jo delimo na širšem evropskem prostoru.

»S predavanji in plakati bo obravnavan širok razpon tem, kot so politične in družbene strukture, verovanja, poselitev, organizacija prostora in slovanske naselbine ter obrt in umetnost, ne nazadnje pa tudi nedavne arheološke raziskave in projekti v teku. Udeleženci simpozija si bodo ogledali tudi mestno jedro Kranja z izjemnimi spomeniki, poudarek bo seveda na arheologiji. Zadnji dan, v petek, je predviden ogled Bleda, Blejski otok in grad, ter kot zaključni še krajši obisk Preddvora,« program v strnjeni obliki predstavlja Luxova, ki je tudi osrednja koordinatorka simpozija, katerega častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik države Borut Pahor.

Simpozij je sicer strokovne narave, lahko pa se ga udeležijo tudi drugi zainteresirani, saj je udeležba brezplačna. V septembru so v Preddvoru potekala tudi predavanja na temo Slovanov, v želji, da bi s slovansko dediščino dosegli čim širši krog ljudi, pa so se organizatorji povezali tudi z Gorenjskim muzejem. Tako nastaja v Gorenjskem muzeju razstava na temo Slovanov, katere avtorja sta ddr. Verena Perko in dr. Milan Sagadin, njeno odprtje pa bo v četrtek, 29. septembra, ob 19. uri – ravno v času simpozija.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 28. april 2015 / 07:00

Gorenjski glas, št. 34

Gorenjski glas, 28. april 2015, št. 34

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...