Ministrica Ljubica Jelušič je ob spomeniku v Zgornjem Tuhinju izpostavila, da je naša naloga vsem padlim partizanom najti imena.

Spomin na tuhinjske borce

Sto dvaindevetdesetim borcem in vodji ameriške vojaške misije Charlesu Fisherju, ki so padli v Tuhinjski dolini, se je ob 65-letnici bojev poklonila tudi ministrica Ljubica Jelušič.

Zgornji Tuhinj – V Zgornjem Tuhinju so se v nedeljo spomnili bojev pred 65 leti, ko je na obronkih Menine planine in po Tuhinjski dolini življenje izgubilo 192 borcev, skupaj z vodjo ameriške vojne misije kapetanom Charlesom Fisherjem. Slovesnosti so se zato tudi letos udeležili visoki predstavniki ameriške diplomacije, ministrstva za obrambo, Občine Kamnik in Zveze združenj borcev NOB Slovenije, zbranim pa se je tudi letos pridružil kapetanov medvojni tovariš in takratni telegrafist, danes 89-letni Robert Plann.

Kapetan Charles Fischer je v Slovenijo prišel poleti leta 1944 kot eden prvih zavezniških častnikov. Vodil je skupino, ki je s seboj pripeljala prenosne radijske postaje, zložljive čolne, akumulatorje, daljnoglede, ure, kompase in fotografske aparate. V nemški ofenzivi je bil ubit 26. decembra 1944. »Danes je hladno, a nič v primerjavi s snegom in hudim mrazom tistega dne, ko je tu blizu potekala huda bitka. Ob tem spomeniku se spominjamo vseh padlih borcev v Tuhinjski dolini, ki ji Kamničani rečemo tudi rdeča, partizanska dolina. Leta 1941 smo pokazali, da smo lahko složni, prav tako leta 1991, zato si to za vse želim tudi v prihodnjem letu,« je povedal kamniški župan Tone Smolnikar.

Osrednja govornica letošnje slovesnosti je bila obrambna ministrica Ljubica Jelušič, ki je izpostavila pomen sodelovanja slovenskih vojakov v misijah po svetu in pomen partizanov za samostojnost Slovenije. »Velikokrat pozabljamo, koliko so partizani in vsi naši zavezniki žrtvovali, da lahko danes živimo v miru, v samostojni Sloveniji. Povezanost v orožju je bila že takrat in je še danes povezanost v boju za svobodo, za skupne vrednote. Charles Fisher je prišel iz daljne dežele, da bi pomagal nam v boju proti fašizmu. Zato tudi danes naši vojaki odhajajo v tujino – zaradi svobode in miru vseh ljudi po svetu,« je povedala ministrica in dodala, da si moramo vsi prizadevati, da bi vseh 192 padlih partizanov dobilo svoja imena. Na spomeniku je namreč izpisanih le dobrih štirideset, drugi so še neznani.

                           

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 26. april 2023 / 08:10

Trideseti Pohod prijateljstva in spomina – Udin boršt 2023

Kokrica – Združenje borcev za vrednote NOB Kranj in Krajevni organizaciji borcev za vrednote Duplje in Kokrica ter Svet KS Kokrica bodo tudi letos organizirali tradicionalni pohod po gozdnih cestah...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / / 14:49

Malograjski dvor ima novega lastnika

Edini kamniški hotel, ki so ga zaradi stečaja zaprli pred štirimi leti in medtem neuspešno prodajali na dražbah, bo kmalu spet odprt. Banka Sberbank ga je kot največji upnik nedavno prodala družbi Sic...

Gospodarstvo / / 14:16

Supernovi prodali tudi tri centre na Gorenjskem

Kranj, Jesenice – Pred dnevi se je potrdila napoved, da bo Mercator več svojih centrov prodal avstrijski Supernovi. V petek so namreč podpisali pogodbo o prodaji desetih trgovskih centrov v Sloveni...

Rekreacija / / 13:51

Rekordni Veronikin tek

Desetega Veronikinega teka se je udeležilo rekordno število tekačev, med katerimi je za nov najhitrejši čas proge poskrbel triatlonec Klemen Bojanc.

Razvedrilo / / 13:24

Praznovala najstarejša Podljubeljčanka

Tretjega oktobra je šestindevetdeseti rojstni dan praznovala Frančiška Ahačič. V isti hiši v Podljubelju živi vsa svoja leta. Že dvajset let je vdova, ima hčeri Anico in Sonjo in še veliko »ta mlad...

Nasveti / / 13:07

Mamini sinki

To je precej pogost pojav. O njem nočemo prav na glas govoriti. V deželi naši je tako, da ne smemo reči ničesar slabega o mamah, drugje, npr. v Srbiji, pa bognedaj reči kaj slabega o očetu. Da čuva...