Podvodni hokej je sicer manj znan, a zanimiv šport. / Foto: arhiv organizatorjev

Pot ploščku v gol utirajo pod vodo

Prejšnji teden je v Kranju potekal mednarodni turnir v podvodnem hokeju, ki kljub zanimivi igri še zdaleč ni tako priljubljen kot hokej na ledu, bolj kot na hokej pa spominja na vaterpolo in potapljanje, saj je pomembno, kako se znajdeš v vodi in še zlasti pod vodo.

Kranj – Kranjski bazen je prejšnjo soboto gostil že 23. Mednarodni turnir v podvodnem hokeju, ki je potekal v spomin Boštjana Mesarca. Tekmovanje sta organizirala Društvo za podvodni hokej Kranj in Društvo za podvodne aktivnosti pH Ljubljana, pod okriljem Slovenske Potapljaške Zveze.

Tekmovanja se je udeležilo kar petnajst ekip iz šestih držav.

Bazen v Kranju je namreč podvodnim hokejistom dobro znan, saj je poleg sedaj že tradicionalnega spominskega turnirja v njem potekalo evropsko klubsko prvenstvo, leta 2009 pa tudi svetovno prvenstvo v podvodnem hokeju.

Tradicija podvodnega hokeja

Podvodni hokej ima pri nas sicer že dolgo tradicijo, ki se ohranja predvsem v Ljubljani in Kranju. Začetki igranja namreč segajo v leto 1995. Slovenska reprezentanca se je v tem času udeležila sedmih evropskih in treh svetovnih prvenstev. Najboljša uvrstitev je bilo tretje mesto na svetovnem prvenstvu v italijanskem Bariju leta 2007. Sicer se slovenski podvodni hokejisti redno udeležujejo turnirjev v tujini, poleg tega v Kranju pa bo letos maja turnir potekal tudi v Žusterni.

»Društvo za podvodni hokej Kranj smo ustanovili s takrat še jeseniško navezo. V dobrih dvajsetih letih smo se igralci malce porazgubili, čeprav smo na začetku veliko igrali zlasti v tujini, saj smo bili večinoma v slovenski reprezentanci. Tako je za nami kar pestra zgodovina. Seveda smo si želeli podmladka, vendar pa smo kljub trudu dobili dobre mlade igralce,« pravi predsednik društva Primos Rappl in dodaja, da je za podvodne hokejiste pomembno zlasti to, da so dobri plavalci in da se znajdejo v vodi, zato se za ta šport pogosto odločijo nekdanji plavalci, potapljači in vaterpolisti.

Malo skupnega s hokejem na ledu

Podvodni hokej je sicer sredi prejšnjega stoletja nastal iz želje potapljačev, da bi se družili tudi v zimskem času, ko zaradi razmer zunanje potapljanje ni bilo možno.

V vsaki ekipi je deset igralcev, šest v vodi, preostali pa so menjave, ki čakajo zunaj bazena. Osnovna oprema vsakega igralca je sestavljena iz maske z dihalko, plavutk, rokavice, igralne palice, kopalk in kapice s ščitniki za ušesa. Igra se s svinčenim ploščkom teže 1,3 do 1,5 kg, obloženim s plastiko ali gumo, ki ga igralci podajajo z lesenimi ali plastičnimi palicami, ki pa nimajo nobene zveze s palicami za hokej na ledu. Cilj vsake ekipe je doseči gol, ki je večinoma izdelan iz nerjavne kovine. Dolg je tri metre in ima zadnjo stranico ter utor, v katerega igralci potisnejo plošček. Igra se začne podobno kot pri vaterpolu, s startom z roba bazena.

»Dobro je, da se podvodni hokejisti znajdejo v vodi, ni pa nujno, da imajo izkušnje v vodnih športih. Boj je pomembno, da so športni navdušenci,« tudi pojasnjuje predsednik Rappl, ki je bil nekdaj plavalec, a mu je bilo v bazenu dolgčas.

»Tisti, ki vam je v vodi dolgčas, ste povabljeni, da se nam pridružite in preizkusite, kako poteka igranje podvodnega hokeja,« pravi Primos Rappl in dodaja, da največ trenirajo v Kranju in Ljubljani.

Najboljši so bili Madžari

Ljubljanski in kranjski klub sta med seboj precej povezana in skupaj pripravljata tudi kranjski turnir, ki je med igralkami in igralci podvodnega hokeja zelo priljubljen. Letos so ekipe na njem odigrale skoraj sedemdeset tekem, prvo mesto pa je zelo prepričljivo zasedla ekipa Egyszus iz Budimpešte. Drugi so bili Ljubljančani, tretji pa ekipa Marlins iz Madžarske. Kranjski veterani, pomlajeni z dvema Ljubljančanoma, so se po začetnih težavah odlično znašli in na koncu zasedli četrto mesto.

»Nekaj časa smo bili v Kranju nosilci tega športa, sedaj je pobudo prevzela Ljubljana, saj nam primanjkuje podmladka. Zato vabim vse, ki se zanimate, da bi se nam pridružili, da v spletni brskalnik vtipkate podvodni hokej in na spletni strani boste našli vse podatke in pojasnila,« je v imenu kranjskega kluba povedal Boštjan Kernc in dodal, da je podvodni hokej namenjen tako mladim kot veteranom starejšim od 35 let.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 28. september 2020 / 09:38

Nagrajeni Mihov dom

Mihov dom na Vršiču je v akciji Siola in Planinske zveze Slovenije z glasovi obiskovalcev gora prejel priznanje za naj planinsko kočo 2020. »Vesel sem, da je nagrada v naših rokah. Mislim, da je prete...

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 10. december 2021 / 23:38

Sneg povzročal težave predvsem v prometu

Kranj – Zaradi obilne pošiljke snega je bil včeraj promet upočasnjen, zaradi zdrsov predvsem tovornih vozil pa so ponekod nastajali zastoji. Gorenjski policisti so do včerajšnjega jutra obravnavali...

Slovenija / petek, 10. december 2021 / 23:16

Slovo samozavestnega Slovenca

V nedeljo, 5. decembra, popoldne so na boroveljskem pokopališču pokopali 86-letnega Melhijorja Verdela, samozavestnega in zavednega Slovenca, ki se je trudil in uspeval, da so bili Slovenci in slov...

Kranjska Gora / petek, 10. december 2021 / 23:12

Tekaške smučarske proge urejene tudi v Mojstrani

Mojstrana – Proge za tek na smučeh so že urejene v Mojstrani, so sporočili iz Turističnega društva (TD) Dovje - Mojstrana. »Novi lastnik žičnice, družba Altema, jih bo urejal predvidoma enkrat tede...

Zanimivosti / petek, 10. december 2021 / 23:10

S plugom na centimetre med vozili

Davča – Izvajalci zimske službe imajo v tej zimi precej dela. Ob sneženju se trudijo, da čim prej očistijo ceste, njihovo delo je še posebej zahtevno v hribovitih območjih, kjer so običajno ceste o...

Nasveti / petek, 10. december 2021 / 23:05

Po sneženju ne hodite v gore

Zasnežene gore zahtevajo bistveno drugačno pripravo na obisk kot poleti, zima v hribih pa skriva tudi veliko pasti – ena največjih so snežni plazovi, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije.