Želijo spodbuditi vajeništvo

Program vajeništva naj bi še bolj približal poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev. V Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli Kranj upajo, da bodo mladi v novem šolskem letu 2019/2020 pokazali več zanimanja za to obliko izobraževanja in za deficitarne poklice nasploh.

Kranj – Vajeništvo so pri nas ponovno poskusno uvedli v letu 2017 v petih poklicih, v tem šolskem letu se vajeniška oblika širi na osem poklicev, v letu 2019/20 pa na štirinajst poklicev. Zakon o vajeništvu ureja razmerja učno-delovnega mesta, njegov namen je še bolj približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter še tesneje povezati izobraževalni sistem z obrtjo in gospodarstvom. V Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli Kranj so za aktualno šolsko leto razpisali vajeniško obliko za program slikopleskar-črkoslikar. Kot je povedala ravnateljica prof. Nada Šmid, se nihče ni odločil za vajeniško obliko, pač pa se je vseh šest dijakov, ki so pokazali interes za smer slikopleskar-črkoslikar, odločilo za redno obliko izobraževanja. 

Pri vajeništvu višja denarna nagrada

Nekaj bistvenih razlik med programoma je pojasnila Šmidova: "Pri vajeništvu dijak vsaj 50 odstotkov praktičnega pouka opravi pri delodajalcu v realnem okolju, medtem ko je praktičnega pouka v šolskih delavnicah pri rednem izobraževanju občutno manj. Zakon o vajeništvu tudi konkretno določa obveznosti delodajalca: izplačilo nagrade, povračilo stroškov prehrane, prevoza, stroškov v zvezi s službeno potjo in terenski dodatek. V prvem letniku je višina nagrade (za opravljeno enomesečno delo) pri delodajalcu 150 evrov, v drugem letniku 200 evrov in v tretjem 400 evrov. V rednem izobraževanju so nagrade občutno nižje. To, kar nas preseneča, je dejstvo, da se dijaki tudi na razpis štipendij za deficitarne poklice ne prijavljajo, čeprav lahko ob tej štipendiji, ki znaša mesečno sto evrov, prejemajo tudi državno štipendijo. Prav tako prejemanje teh štipendij ne vpliva na višino otroških dodatkov oziroma se ne šteje v dohodnino."

Cilji vajeniškega izobraževanja so naravnani v čim bolj kvalitetno usposabljanje dijakov in čim hitrejše zaposlovanje, a je Šmidova ob tem poudarila, da ni ovire, da kdaj v prihodnje ne bi nadaljevali šolanja po izobraževalni vertikali. Poleg ustrezne usposobljenosti pa vajeništvo omogoča tudi neposreden prenos znanj izkušenega kadra na mlade. Šole tudi izvajajo različne programe vajeništva, v Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli Kranj bodo za novo šolsko leto 2019/2020 ponovno razpisali vajeniško obliko za program slikopleskarja-črkoslikarja in dodali vajeništvo za zidarja. 

Zidarja niso vpisali že tri leta, tesarja še dlje

Potrebe po kadrih na trgu dela so, dijakov v srednjem poklicnem izobraževanju pa premalo oziroma jih za nekatere poklice sploh ne pridobijo. Deficitarni poklici, za katere izobražujejo v Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli Kranj, so slikopleskar-črkoslikar, pečar-polagalec keramičnih oblog, zidar in tesar. "V naši šoli že tri leta nismo vpisali nobenega zidarja, tesarja še dlje, pa imamo razpisana mesta vsako leto. Je pa dejansko samo eno učno mesto za tesarja v Selcih, in to za celo Gorenjsko. Ministrstvo za novo šolsko leto 2019/2020 sicer razpisuje učna in vajeniška mesta za sedemnajst deficitarnih poklicev," je pojasnila Šmidova in dodala, da je največji manko v gradbeništvu: "Izrazit padec zanimanja za te poklice je prišel z gospodarsko krizo, ki je zamajala panogo." So še drugi razlogi, zakaj mladi pogledajo stran od teh poklicev. "Mladi imajo drugačna pričakovanja. Pogosto rečejo: Umazan pa že ne bom. Zato niti ni toliko presenetljivo, da se nam v zadnjih letih veča vpis fantov v program frizer." 

A vsak poklic je lahko lep, kajti obvladovanje poklicnih veščin in kompetenc je kvaliteta, je prepričana Nada Šmid, zato tudi v njihovi šoli s številnimi aktivnostmi spodbujajo, promovirajo poklicno izobraževanje in si prizadevajo, da se ohranijo deficitarni poklici. "Pristojni minister obljublja novo belo knjigo, za katero pričakujemo, da bo napisana tako, da bomo lahko pritegnili mlade v te programe in poklice." Sicer pa Šmidova vabi na informativne dneve 15. in 16. februarja, ko bodo pokazali, kako je konkretno videti praktični učni proces in kaj vse dobrega še počnejo in omogočajo mladim.