Arbitražni sporazum dober za Slovenijo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 28. december 2009 / 06:00

O tem je trdno prepričan zunanji minister Samuel Žbogar, gost poslanke SD Darje Lavtižar Bebler na ponedeljkovem poslanskem večeru v Kranju.

Kranj - Na pogajanjih za pristop Hrvaške k Evropski uniji minuli teden je sosednja država pričakovala, da bo lahko odprla tri poglavja, povezana z ribištvom, okoljem in zunanjimi odnosi, vendar so bila vsa tri blokirana. Vsa tri so povezana z mejo in zadevajo tudi Slovenijo. Ni pa naša država edina, ki blokira sosedo na poti v EU, prav tako niso sporna le mejna vprašanja z našo državo. Ob tem je minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar dejal, da je Slovenija doslej dala soglasje k 16 poglavjem Hrvaške v pristopnih pogajanjih. Ne da pa jih k tistim, ki ne vsebujejo rešitev, primernih za našo državo. V zvezi z mejo Hrvaška ni več pristajala na dvostransko reševanje mejnih vprašanj od sporazuma Drnovšek–Račan leta 2001, pač pa se odtlej rešitev za nastale spore išče s pomočjo tretjega. Z letos predlaganim arbitražnim sporazumom smo prišli še najbližje rešitvi.

Zakaj je arbitražni sporazum o meji s Hrvaško dober za Slovenijo, je najbolj zanimalo občinstvo na poslanskem večeru. Samuel Žbogar meni, da zato, ker so v njem upoštevani vsi vitalni interesi Slovenije, in je prepričan, da bo pripeljal do pravične rešitve tako morske kot kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško. Sporazum vsebuje še dodatnih pet elementov kot varoval, ob katerih lahko prepustimo odločanje tretjemu. Izhodišče odločanja arbitraže bo stanje na dan 25. junij 1991, ko smo imeli Slovenci dostop do odprtega morja in kar kot pravično rešitev pričakujemo tudi sedaj. Minister je prepričan, da bo Slovenija z argumenti prepričala arbitre, kje so bile meje Slovenije, predvsem slovenskega morja tistega dne. Arbitražni sporazum naj bi prinesel tudi izboljšanje političnih in gospodarskih odnosov s sosednjo Hrvaško. Prav tako nam sporazum omogoča, da bomo tudi na tem področju zgled za druge države zahodnega Balkana pri njihovem priključevanju EU, meni zunanji minister.

»Upam, da bo večina držav članic EU ta sporazum ocenjevala kot takega, ki prinaša pravično in pravo rešitev, upoštevaje vse relevantne okoliščine, vključno z dobrososedskimi odnosi,« je dejal Žbogar. Z arbitražo ne gre preveč odlašati, v Sloveniji pa vendarle vlada previdnost. Postopek se je upočasnil zaradi tega, ker je vlada dala sporazum v oceno ustavnemu sodišču, in sicer zato, da pozneje o njem nikakor ne bo dvoma. Drugo pa je napoved posvetovalnega referenduma pred ratifikacijo sporazuma, kajti v državnem zboru o njem ni dovolj enotnega mnenja, zato je smiselno o tem vprašati državljane. V prvi polovici leta 2010 pa bo do ratifikacije najbrž že prišlo. Sicer pa ni nič izgubljenega, meni Žbogar, saj tako ali tako čakamo, da Hrvaška konča predpristopna pogajanja. Na poslanskem večeru je bilo slišati še več razmišljanj o odnosih med sosedama, sogovornika Darja Lavtižar Bebler in Samuel Žbogar pa sta se dotaknila še nekaterih drugih držav, ki si prav tako želijo v EU, in blokad, ki jih pri tem doživljajo. Turčijo denimo blokirajo največje države članice, Makedonija pa ima težave s sosedo Grčijo zaradi svojega imena.