99 % opica

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. december 2009 / 06:00

"Najpomembnejši namen naše založbe je, da bi Slovencem približala kakovostno naravoslovno literaturo, ki bo vsakomur dostopna po zmernih `ljudskih´ cenah."

Gotovo vas zanima, katera založba ima tako dober namen? To je Založba Narava iz Kranja, ki jo vodi Peter Virnik, in nas na svoji spletni strani www.narava.si pod geslom »S knjigo v naravo« povabi, naj vstopimo v njen knjižni program. V njem je dejansko kar nekaj knjig z naravoslovno vsebino, zlasti vodnikov. Posebej pa v njihovem letošnjem programu izstopa knjiga, ki v Darwinovem letu nadvse sodobno spregovori o Darwinu in aktualnih nasledkih njegove revolucionarne teorije. »Večina sodobnikov se je Darwinu posmehovala ali ga je zagrizeno napadala, ker je človeka uvrstil med živali in dejal, da so bili naši davni predniki tudi predniki velikih človeku podobnih opic. V 150 letih po objavi Darwinovih spoznanj so raziskave z vseh znanstvenih področij potrdile obstoj evolucije bioloških vrst. V knjigi 99 % opica: Kako evolucija sešteva več vrhunskih strokovnjakov pojasnjuje osnovne, a zelo zapletene evolucijske procese in bralcu predstavi več najnovejših dokazov o evolucijskem razvoju različnih skupin organizmov. Razkrivajo zanimivosti o izvoru naše vrste ter o razvoju rastlinskih in živalskih vrst, poleg tega pa osvetljujejo nekatera ključna obdobja evolucijske preteklosti. Knjiga opisuje novejša spoznanja o Darwinovih ščinkavcih in o speciaciji (razvoju novih vrst) ter razgali vsa napačna izhodišča hipoteze o 'inteligentnem načrtu'. Posebno poglavje je posvečeno psihološkim raziskavam evolucije, razvoju človeškega uma ter pojavom moralnosti in njenemu smislu. Nazadnje se skupaj z bralci sprašujejo: ali človeška evolucija še poteka in v katero smer vodi?"

Zakaj »99 % opica«? »Kaj pomeni, če pravimo, da so si ljudje in človeku podobne opice ali natančneje šimpanzi, na genetski ravni 99-odstotno podobni? Kako lahko samo z 1 odstotkom različnosti med šimpanzom in človekom razložimo očitno velike razlike med vrstama Pan troglodytes (šimpanz) in Homo sapiens (mi)? Odgovor je skrit v genskih sestavah ljudi in šimpanzov ter v približno treh milijardah enot, ki kot nekakšne črke sestavljajo genski zapis ene in druge vrste. Črke so nanizane druga za drugo in sestavljajo neznansko dolgo sekvenco – recept, po katerem so zgrajeni in delujejo šimpanzi in ki je skoraj enak kot pri ljudeh. Genska zapisa se namreč razlikujeta le za 1,06 odstotka. Seveda pa to ni tako nepomemben delček genske sekvence, kot je videti na prvi pogled. Celo 1 odstotek od treh milijard je 30 milijonov, kar je kar veliko število. Torej, kako lahko 30 milijonov genskih črk izoblikuje velike razlike med šimpanzom in človekom? Za odgovor na to vprašanje moramo vedeti, kolikšno število črk lahko spremeni pomen besed v receptu in koliko izmed spremenjenih besed lahko resnično spremeni vsebino celotnega recepta. Strokovnjaki so izračunali, da 1,06 odstotka razlike v sestavi genske sekvence med šimpanzom in človekom povzroči precej pomembno, 6-odstotno spremembo genov v genskem receptu prvakov. Številni izmed teh genov delujejo kot nekakšna stikala, ki vključujejo ali izključujejo delovanje drugih pomembnih genov in imajo zato večji učinek, kot bi jim ga prisodili zaradi njihovega majhnega števila. Z vse boljšim poznavanjem načinov delovanja genov si vse lažje predstavljamo, kako lahko majhni delci dednega zapisa prispevajo k obsežnim spremembam telesne oblike ter obnašanja in razuma. Vse te spremembe so se nakopičile v razmeroma kratkem, približno 6 milijonov let dolgem obdobju – od takrat, ko so se začeli šimpanzi in predniki človeka ločevati od skupnega prednika. Kako evolucija z majhnimi koraki vodi do velikih sprememb, pa je bila Darwinova briljantna zamisel.«

Majhni koraki, ki v svojem seštevku pripeljejo do velike spremembe – v dialektiki se temu reče preskok kvantitete v kvaliteto – so vsak zase zelo enostavni, cela reč pa je kljub temu zelo zapletena. A v naši knjigi dovolj poljudno in aktualno pojasnjena. V gornjih odstavkih je za pokušino le ena od razlag. Kdor jih želi več, jih bo našel v knjigi. Ko sem sredi septembra v tem feljtonu pisal o Darwinovi temeljni knjigi iz leta 1859, mi je pogled v Cobiss ob vpisu njegovega imena pokazal komaj kak zadetek v slovenščini v letu, ko mineva dvesto let od avtorjevega rojstva. Zdaj jih je kar nekaj, med njimi tudi nov prevod glavne pod naslovom: O nastanku vrst (z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje). Knjiga »99 % opica« pa je gotovo ena najboljših aktualizacij te velike zadeve – evolucije in njene »matematike«.