Pozimi v gore z zračno blazino

Gorski reševalci svetujejo turnim smučarjem in drugim obiskovalcem zasneženih gora, da uporabljajo posebne zračne blazine. Letošnje leto je rekordno po število nesreč in mrtvih v gorah.

Ljubljana - »Preden se pozimi odpravimo v gore, preverimo stanje zimske opreme in obnovimo svoje znanje o gibanju v gorah. Največja nevarnost so zdrsi, zato je zelo pomembna uporaba malih derez za nižje vzpetine oziroma velikih derez za visokogorje, poleg tega pa tudi uporaba cepina in žolne. Zelo priporočljivo je tudi, da pred obiskom zasneženih gora na varnem pobočju opravite vajo ustavljanja s cepinom in derezami,« svetuje Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Gorski reševalci pa največjim avanturistom, ki komaj čakajo na prvi sneg, svetujejo tudi uporabo zračne blazine. »Blazina, ki jo nosimo v nahrbtniku, preprečuje, da bi gornika posrkalo v plaz. Do lanske zime se je z njo rešilo že 230 ljudi, samo dva pa sta kljub njeni uporabi umrla, pa še to zato, ker sta padla čez previs,« je razložil Rok Kovač iz Ljubljane, uvoznik posebnih zračnih blazin, ki jih izdelujejo v Nemčiji. Kot ugotavljajo gorski reševalci, je lansko zimo zapadlo veliko snega, v gorah so pozimi vladale lepe razmere za vzpone, zato je bilo hkrati na kakšnem pobočju tudi več navez. »Pravimo, da so gore postale kar avtoceste. Ob takih razmerah pa se hitro pozabi na nekatere druge elemente, kot sta hitra otoplitev ali odjuga. Prav zato je letos sredi stene odneslo že tri plezalce,« je v petek dejal Bele na novinarski konferenci, na kateri so poleg nasvetov za varno gibanje v gorah pozimi predstavili tudi letošnjo statistiko gorskih nesreč.

Gorski reševalci si bodo leto 2009 zapomnili kot zelo črno leto. Gore so jim vzele tri kolege, med njimi dva inštruktorja gorskega reševanja, v slovenskih gorah pa je tudi umrlo rekordno število ljudi. Samo do konca novembra so našteli že kar 369 reševanj, kar je dvajset več kot v doslej rekordnem letu 2007. »Letos je že za četrtino več nesreč kot lani, za 38 odstotkov več ponesrečenih, število mrtvih se je zdaj ustavilo pri 44, medtem ko je bilo lani trideset mrtvih, predlani pa 43. Približno tri petine nesreč se zgodi pri planinskih dejavnostih, dve petini pa pri drugih dejavnostih v gorskem svetu, kot so adrenalinski športi ali delovne nesreče. Nenavadno veliko nesreč je bilo tudi med gobarji. Letos je tako umrlo 23 gornikov in 21 drugih obiskovalcev gora,« je razložil Bele. Najpogostejši vzroki za nesreče v gorah so še vedno padci in zdrsi, pa tudi nepoznavanje terena in izčrpanost (kar deset smrtnih primerov je bilo zaradi srčne ali možganske kapi). Gorski reševalci iz sedemnajstih postaj GRS so do konca novembra izvedli tudi 61 iskalnih akcij oziroma opravili 3281 iskalnih ur.