Malo te, malo one začimbe za okusno in zdravo zimo

Začinimo zimo

Zakaj si ne bi hladnih zimskih dni popestrili z uporabo nekaterih začimb in zelišč, ki pogrejejo in poživijo naše telo in dušo. V času praznikov, ko načeloma zaužijemo več jedače in pijače, poskrbijo tudi za našo prebavo in razstrupljanje organizma.

Zima in prazniki, kamor seveda sodijo tudi domače koline, navadno povečajo rabo začimb, kot so piment, cimet, nageljnove žbice, ingver, janež, majaron, poprova meta, muškatni orešek in zadnje čase tudi pri nas priljubljen kardamom. Posvetimo se dvema izmed njih, ki jih najmanj poznamo.

Ogrevalni piment

Posušeni plodovi zimzelenega tropskega drevesa pimentovca (Pimenta officinalis), zlasti če so zmleti, dišijo, kot bi skupaj zmešali cimet, klinčke in muškatni orešek. Nič manj zanimiv kot njihov vonj ni niti okus, ki spominja na mešanico sladkih klinčkov in ostrega popra. Začimbo, ki jo pri nas v glavnem uporabljamo v času kolin, ko jo dodajamo v krvavice in kvaše za meso, so Azteki in številna indijanska plemena uporabljala v obredne in tudi v zdravilne namene. Ta sicer dragocena dišava je pri nas bolj na repu uporabnosti, čeravno odlično popestri okus jabolčnim jedem, denimo čežani in jabolčnemu kompotu, omakam, marinadam, mesnim in ribjim juham ter likerjem. Piment je zaradi evgenola, eteričnega olja, ki ga vsebuje velike količine, cenjen po svojih antiseptičnih, protivnetnih in analgetičnih učinkih. V Srednji Ameriki, odkoder izvira, ga v kulinariki in zdravilstvu uporabljajo zlasti zaradi njegovih ugodnih učinkov na prebavo in zmožnosti, da zdravi prebavna obolenja. Najbolje se izkaže pri napihnjenosti ter v boju z vetrovi in trebušnimi krči. Imel naj bi tudi to moč, da pospeši krvni obtok, zlasti v prsih, in nas tako ogreje v mrazu. Pozimi zatorej le izkoristimo njegove ogrevalne lastnosti. Ravno me je prešinila misel – le zakaj bi v teh finančno neugodnih časih zapravljali in posebej kupovali cimet, klinčke, muškatne oreške in poper, ko pa lahko dobimo vse skupaj v eni začimbi - pimentu. Piment je tudi ena od številnih sestavin slovite mešanice začimb kari.

Poživljajoči kardamom

No, pa stopimo še malo v južno Indijo in nabavimo kardamom (Elettaria cardamomum), starodavno začimbo, ki jo ajurvedski medicinski teksti med drugim svetujejo kot zdravilo pri odstranjevanju odvečne maščobe ter za izboljšanje kože. Stari Egipčani so si s stroki in semeni kardamoma drgnili zobe, da bi jih naredili bolj bele. Semena so tudi žvečili in na ta način uspešno odpravljali slab zadah. V tradicionalni indijski medicini uporabljalo celo rastlino, v Evropi pa se v glavnem uporablja njeno seme. Medtem ko si pri nas šele utira pot do domov, je v Skandinaviji že zelo domač. V prazničnem času skorajda ni peciva, kave in napitka brez te izjemno poživljajoče začimbe. Dodajajo ga tudi v njihov slavni glogg, kuhano vino z vsemi potrebnimi sestavinami, dodatno okrepljeno z vodko ali močnim domačim žganjem. Ugotovili smo že, da kardamom ni le uporabna začimba pri kuhanju, pač pa tudi v zdravilstvu. Njegova semena že od nekdaj uporabljajo kot sredstvo proti kolcanju in riganju. Z njimi lahko uspešno lajšamo prebavne težave, bolečine v želodcu in črevesne krče. Kardamom lahko s pridom uporabimo tudi za lajšanje prehladnih obolenj, bronhitisa, kašlja, hripavosti in glavobola. Pri visoki vročini hladi telo, ima pa tudi to moč, da krepi spomin. Na Bližnjem vzhodu ga že od nekdaj štejejo za enega boljših afrodiziakov oz. spodbujevalcev spolne sle in moči, Kitajci pa ga uporabljajo pri pripravi jedi za ljudi s celiakijo. Dandanes dobimo stroke kardamoma v vsakem večjem supermarketu. A če potujete po državah, kjer je doma ta začimba z okusom po citrusih, pa tudi po pekoči Aziji, le poskrbite za zalogo iz prve roke. Če boste iz strokov ali semen kardamoma pripravljali čaj, še bolje, ga dodali kakšni od zimskih prazničnih čajnih mešanic, se vedno odločite za poparek.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 11. julij 2007 / 07:00

Nogometni turnir za najmlajše

Na nogometnem turnirju na Visokem je nastopilo 29 ekip s preko tristo igralci, starimi od šest do dvanajst let.

Objavljeno na isti dan


Bohinj / četrtek, 3. april 2014 / 13:33

Podpora novemu smučišču, LIP išče garancijo za les

Predstavniki vlade so se med petkovim obiskom na Gorenjskem sestali z investitorjem v novo smučarsko središče 2864 Bohinj in se ustavili tudi v podjetju LIP Bohinj, kjer načrtujejo ureditev lesno pred...

Kronika / četrtek, 3. april 2014 / 13:32

O prostorskih in kadrovskih težavah

Minister za pravosodje Senko Pličanič ob pomanjkanju javnega kapitala pri reševanju prostorske problematike sodišč stavi na javno-zasebno partnerstvo.

Razvedrilo / četrtek, 3. april 2014 / 13:31

Jadra njenega življenja

»Hiš'ca ob cest' stoji, notri pa Mija spi,« je slovensko narodno malce priredila in zaigrala na harmoniko Slavka Pirc, ko je skupaj s še nekaj člani Društva upokojencev Britof - Predoslje v četrtek, 2...

Razvedrilo / četrtek, 3. april 2014 / 13:30

T' douga noč

Člani Ansambla Saša Avsenika so 5. obletnico delovanja, ki jo praznujejo letos, zaznamovali z velikim koncertom T' douga noč v dvorani Biotehniškega centra Naklo. Razprodano rojstnodnevno zabavo je po...

Kultura / četrtek, 3. april 2014 / 13:28

Razlomljeno lectovo srce

Drama Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico v koprodukciji Prešernovega gledališča in Mestnega gledališča Ptuj in režiji Jerneja Lorencija nas postavlja pred vprašanje: pristati v konformizem ali...