Malo te, malo one začimbe za okusno in zdravo zimo

Začinimo zimo

Zakaj si ne bi hladnih zimskih dni popestrili z uporabo nekaterih začimb in zelišč, ki pogrejejo in poživijo naše telo in dušo. V času praznikov, ko načeloma zaužijemo več jedače in pijače, poskrbijo tudi za našo prebavo in razstrupljanje organizma.

Zima in prazniki, kamor seveda sodijo tudi domače koline, navadno povečajo rabo začimb, kot so piment, cimet, nageljnove žbice, ingver, janež, majaron, poprova meta, muškatni orešek in zadnje čase tudi pri nas priljubljen kardamom. Posvetimo se dvema izmed njih, ki jih najmanj poznamo.

Ogrevalni piment

Posušeni plodovi zimzelenega tropskega drevesa pimentovca (Pimenta officinalis), zlasti če so zmleti, dišijo, kot bi skupaj zmešali cimet, klinčke in muškatni orešek. Nič manj zanimiv kot njihov vonj ni niti okus, ki spominja na mešanico sladkih klinčkov in ostrega popra. Začimbo, ki jo pri nas v glavnem uporabljamo v času kolin, ko jo dodajamo v krvavice in kvaše za meso, so Azteki in številna indijanska plemena uporabljala v obredne in tudi v zdravilne namene. Ta sicer dragocena dišava je pri nas bolj na repu uporabnosti, čeravno odlično popestri okus jabolčnim jedem, denimo čežani in jabolčnemu kompotu, omakam, marinadam, mesnim in ribjim juham ter likerjem. Piment je zaradi evgenola, eteričnega olja, ki ga vsebuje velike količine, cenjen po svojih antiseptičnih, protivnetnih in analgetičnih učinkih. V Srednji Ameriki, odkoder izvira, ga v kulinariki in zdravilstvu uporabljajo zlasti zaradi njegovih ugodnih učinkov na prebavo in zmožnosti, da zdravi prebavna obolenja. Najbolje se izkaže pri napihnjenosti ter v boju z vetrovi in trebušnimi krči. Imel naj bi tudi to moč, da pospeši krvni obtok, zlasti v prsih, in nas tako ogreje v mrazu. Pozimi zatorej le izkoristimo njegove ogrevalne lastnosti. Ravno me je prešinila misel – le zakaj bi v teh finančno neugodnih časih zapravljali in posebej kupovali cimet, klinčke, muškatne oreške in poper, ko pa lahko dobimo vse skupaj v eni začimbi - pimentu. Piment je tudi ena od številnih sestavin slovite mešanice začimb kari.

Poživljajoči kardamom

No, pa stopimo še malo v južno Indijo in nabavimo kardamom (Elettaria cardamomum), starodavno začimbo, ki jo ajurvedski medicinski teksti med drugim svetujejo kot zdravilo pri odstranjevanju odvečne maščobe ter za izboljšanje kože. Stari Egipčani so si s stroki in semeni kardamoma drgnili zobe, da bi jih naredili bolj bele. Semena so tudi žvečili in na ta način uspešno odpravljali slab zadah. V tradicionalni indijski medicini uporabljalo celo rastlino, v Evropi pa se v glavnem uporablja njeno seme. Medtem ko si pri nas šele utira pot do domov, je v Skandinaviji že zelo domač. V prazničnem času skorajda ni peciva, kave in napitka brez te izjemno poživljajoče začimbe. Dodajajo ga tudi v njihov slavni glogg, kuhano vino z vsemi potrebnimi sestavinami, dodatno okrepljeno z vodko ali močnim domačim žganjem. Ugotovili smo že, da kardamom ni le uporabna začimba pri kuhanju, pač pa tudi v zdravilstvu. Njegova semena že od nekdaj uporabljajo kot sredstvo proti kolcanju in riganju. Z njimi lahko uspešno lajšamo prebavne težave, bolečine v želodcu in črevesne krče. Kardamom lahko s pridom uporabimo tudi za lajšanje prehladnih obolenj, bronhitisa, kašlja, hripavosti in glavobola. Pri visoki vročini hladi telo, ima pa tudi to moč, da krepi spomin. Na Bližnjem vzhodu ga že od nekdaj štejejo za enega boljših afrodiziakov oz. spodbujevalcev spolne sle in moči, Kitajci pa ga uporabljajo pri pripravi jedi za ljudi s celiakijo. Dandanes dobimo stroke kardamoma v vsakem večjem supermarketu. A če potujete po državah, kjer je doma ta začimba z okusom po citrusih, pa tudi po pekoči Aziji, le poskrbite za zalogo iz prve roke. Če boste iz strokov ali semen kardamoma pripravljali čaj, še bolje, ga dodali kakšni od zimskih prazničnih čajnih mešanic, se vedno odločite za poparek.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 10. november 2013 / 14:05

Navala pri zaposlovanju ni

Na Gorenjskem je 2300 mladih do trideset let brezposelnih. Kdor jih bo zaposlil, mu dve leti ne bo treba plačevati socialnih prispevkov. Navala delodajalcev kljub temu ni.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 25. januar 2015 / 12:15

Šola, znana tudi v Sloveniji

Na zasebni Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru/St. Peter pri Šentjakobu v Rožu, ki jo že 26 let vodijo šolske sestre, so imeli pretekli teden informativni dan. Dan je bil povsem...

GG Plus / nedelja, 25. januar 2015 / 12:13

Peter Handke in Slovenci

Handke: »Odločilni osebi zame sta bila materina brata, ki sta padla v drugi svetovni vojni. Ne samo s tem, da sta, kot se skorajda evfemistično reče, padla. Materino pripovedovanje, njeno pripovedo...

Zanimivosti / nedelja, 25. januar 2015 / 12:06

Toleranca do drugačnosti

Medčloveški odnosi so v sedanji razgreti politično-ekonomski situaciji – tako na globalni kot tudi na lokalni ravni – pogosto na preizkušnji. Premoremo dovolj strpnosti do razlik in drugač...

Gospodarstvo / nedelja, 25. januar 2015 / 12:03

Državna sekretarka obiskala Meso Kamnik

Kamnik – V okviru sredinega obiska kmetijskega ministra Dejana Židana s sodelavci v osrednjeslovenski regiji je državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša obiskala tudi družbo Meso...

Gospodarstvo / nedelja, 25. januar 2015 / 12:02

Sloga ostala brez direktorja

Marijan Roblek je prejšnji teden sporazumno odstopil z mesta direktorja Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga, še naprej pa vodi Mlekop.