Midva (5)

Oče bo za otroke storil največ, če bo imel rad njihovo mamo." (Theodore Hesburg)

Večina parov sanja o otrocih, ki bodo nekega dne zapolnili njihova srca in dom. Pa vendarle se danes upravičeno sprašujemo, če sploh znamo in hočemo zanje narediti prostor. Prav otrok je tisti, ki da partnerskemu odnosu novo širino in drugačen pogled. Če je bil prej ves čas namenjen samo partnerju in sebi, je potrebno ta čas za otroke vzeti nekje drugje. Ne moremo namreč pričakovati, da bodo drugi skrbeli za naše otroke, mi pa bomo samo njihovi uradni skrbniki. V odnosu med partnerjema prav zaradi tega pogosto nastane težava. Kdo je več z otrokom, kdo bolj skrbi zanj, kdo se odpoveduje svojim aktivnostim, kdo je Cankarjeva mama in komu ni mar za otroka? To so vprašanja, ki glodajo potiho in se v odnosu kažejo z nezadovoljstvom in prikritimi očitki. Zato je prav kmalu po prihodu otroka in že prej o tem potrebno spregovoriti. Otroci nimajo

 

prav veliko koristi in dobrega zgleda ob nezadovoljnih in naveličanih mamah in ob očetih, ki ne vedo, kaj naj z njimi počnejo. Vsako obdobje prinaša svoje prednosti in slabosti in le, če to vidimo, lahko v zakonu nastopamo kot team. Tako mama kot oče naj bi prevzela vsak svoj del odgovornosti. Če se otrok vse noči zbuja in če hodi mama naokrog kot mesečnica, potem ni nobene dileme, kdo je tisti, ki ji lahko pri tem pomaga. In če se oče nekako ne najde takoj v svoji očetovski vlogi, mu je treba dati čas, da se temu privadi. Vsak oče je lahko koristen, čeprav ne doji in ne previja otroka. Nekateri očetje doživijo otroka kot tujca, ki se je vrinil med vanj in partnerko. Očitno je, da romantične predstave in naša pričakovanja naredijo več škode kot koristi. Zato je prav, da smo realni in da drug drugemu pomagamo pri sprejemanju starševske vloge. Otroci nas potrebujejo dobrih osemnajst let, potem pa se začne njihova samostojna pot. Če se tega zavedamo, potem ne ločujmo partnerskega odnosa na čas, pred otrokom in po otroku, ampak naj bo prisoten vsak dan našega starševstva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sreda, 7. marec 2018 / 17:24

Namesto prenove nov režim

Občina Radovljica bo na cesti za Verigo v Lescah z namenom izboljšanja varnosti vzpostavila nov prometni režim. Cesta je v zelo slabem stanju že nekaj let, a je občina zaradi spora s služnostnimi upra...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...