Strah se prenaša na otroka

Včasih je otrok tako bolan, da mora v bolnišnico, kar je tako za otroka kot za starše lahko stresno. Pomembno je, da se držite navodil zdravnikov in da sodelujete med sabo.

Če je otrok že dovolj velik in bo sprejet v bolnišnico zaradi preiskav ali vnaprej določene operacije, je priporočljivo, da se starši z njim pogovorijo in ga poskušajo pripraviti na bivanje v bolnišnici. Povedo mu lahko, kako bodo potekale preiskave ali operacija.

Če je otrok majhen, v bolnišnico pripeljan na hitro zaradi bolezni ali nesreče, naj se poskušajo starši pred njim zadržati. Zelo hudo je gledati otroka, ki leži negiben na postelji, priključen na aparate in povezan s cevkami, toda starši naj se zavedajo, da se njihova žalost, skrb, jok, prenaša tudi na otroka. Zato pred njim ne jokajte, poskušajte biti močni, ostati mirni in mu vlivati upanje. Otrok, ki je bolan ali poškodovan, potrebuje pozitivno energijo in toplino svojih staršev.

Če bo majhen otrok operiran, se o tem pogovarjajte in mu poskušajte čim bolje razložiti, kaj to pomeni. Pomembno je, da ste zraven, ko bo dobil narkozo, saj je malčke ponavadi tega strah. Prav tako je pomembno, da ste ob njem, ko se bo iz narkoze prebujal.

Obvezno zdravstveno zavarovanje v celoti krije sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno pet let. To pomeni, da ima eden od staršev pravico bivati z otrokom v bolnišnici noč in dan. Prisotnost staršev je za majhnega otroka, ki se že tako slabo počuti zaradi bolezni, operacije ali pregledov in preiskav, še kako pomembna. Starši svojega otroka najbolje poznajo, njihova prisotnost ga pomirja, s tem pa je olajšano tudi delo zdravnika, saj mu otrok, ki ima v svoji bližini starše, bolj zaupa. Če je le mogoče, naj se starša menjujeta na dvanajst ur. Naj bo nekdo pri njem dopoldan in popoldan, drugi pa zvečer in ponoči. Tako bosta tudi starša lahko za trenutek odmislila skrbi in se nekoliko odpočila. Če mati še doji, je menjava staršev skoraj nemogoča. Takrat je še toliko bolj pomembno, da partner stoji ob strani obema, kolikor je to seveda mogoče. Vseeno pa morajo starši vedeti, da je nujno, da spoštujejo pravila bolnišnice. Te so ponavadi na vidnem mestu v vsaki sobi.

Otrok se bo pozdravil hitreje, če bodo sodelovali vsi: otrok, starši in zdravstveno osebje. »Vzgojiteljice smo prisotne na oddelkih v dopoldanskem času. Otroka poskušamo animirati z igro, pesmico, pogovorom. Pomagamo pa tudi staršem. Če opazimo, da so ti zaskrbljeni, jih poskušamo pomiriti, se z njimi pogovorimo in jim svetujemo, kako bodo najbolje pomagali svojemu otroku prebroditi čas, ki ga mora preživeti v bolnišnici. Povemo jim, da se njihov strah prenaša na otroka. Kadar nas ni, staršem pokažemo igre, otroku pustimo igrače. Spodbujamo starše, da tudi sami poskušajo čim bolj zaposliti otroka. Otroci, ki so v bolnišnici dolgo časa, potrebujejo veliko animacij, iger, pogovora.

Če je le mogoče, naj starši otroka pripravijo na bivanje v bolnišnici. Vse prevečkrat prihajajo otroci popolnoma prestrašeni in ne vedo, kaj jih čaka. Starši naj otroku razložijo, da se bo v bolnišnici pozdravil, da mu bodo zdravniki pomagali.

Svetujemo, da ima otrok ob sebi svoje najljubše igračke, starši mu jih lahko prinesejo od doma. Otrok ima lahko svoje copate in pižamo,« je povedala dipl. vzgojiteljica Marjeta Hribar z Infekcijske klinike v Ljubljani.