Predan petju in športu

Novi častni občan občine Žirovnica, 77-letni Franc Legat se je že zelo zgodaj zapisal petju in športu. Nekdanji tehnični direktor leške Verige je bil med glavnimi zagovorniki samostojne občine in je izdal že več knjižic o krajih in prebivalcih pod Stolom ...

Ob občinskem prazniku Občine Žirovnica, ki bo prihodnji četrtek, bodo naziv častni občan podelili 77-letnemu Francu Legatu z Zabreznice, ki je s svojim delom na športnem, kulturnem in družbenopolitičnem področju pomembno in trajno prispeval k ugledu in razvoju občine. »Naziv častni občan mi pomeni zelo veliko, dokazuje pa, da smo naredili nekaj koristnega za vasi pod Stolom. Zelo sem vesel, da so se me spomnili na ta način,« pravi Legat.

Njegovo delo v občini je zelo obsežno, še zlasti na področju športa in kulture. »V življenju sem počel marsikaj, najdaljši, kar 62-letni staž pa imam prav na področju petja. Peti sem začel pri domačem oktetu, ki ga je vodil Franc Žgajnar,« se spominja Legat, ki je kasneje prepeval pri Akademskem pevskem zboru v Ljubljani, Žirovniškem oktetu, Vasovalcih ... Zadnjih dvajset let je umetniški vodja Moškega kvinteta dr. France Prešeren Žirovnica, prepeva pa tudi v radovljiškem Mešanem pevskem zboru veteranov vojne za Slovenijo. Legat je z različnimi zbori prepotoval velik del Evrope, še posebej rad pa se spomni nastopov za slovenske manjšine v Avstriji in Italiji.

Poleg petja se v zadnjih letih aktivno posveča tudi zbiranju podatkov o kraju in ljudeh. V samozaložbi je izdal šest knjižnic. V prvi je opisal obnovo cerkve sv. Lovrenca nad Zabreznico, ki jo je vodil. »Na to akcijo sem zelo ponosen, saj je povezala celotno vas. Obnovljena cerkvica je danes poleg Prešernove in Finžgarjeve hiše najbolj obiskana točka v naši občini,« pove Legat. V knjižnicah, ki so sledile, je opisal še kulturo v vaseh pod Stolom od leta 1890 do 2000, smučarske skoke od leta 1934 dalje, 50-letnico Društva upokojencev Žirovnica, cerkve ter kapelice in znamenja v občini. »Resnična škoda bi bila, da bi to, kar ljudje danes še vedo, sčasoma šlo v pozabo,« je prepričan Legat, ki že pripravlja novo knjižico Kjer šumi Završnica, v kateri bo opisal planine, kamnine, rudnine, rastlinstvo, živalstvo …

S pisanjem se je kot strokovnjak za varilstvo srečal že pred mnogimi leti, saj je objavil številne strokovne članke s področja predelave jekla in tehnologije kovin v domači in tuji strokovni literaturi. To področje ga še danes zelo zanima, kar dokazuje tudi njegova pred kratkim izdana knjiga Toplotna obdelava kovin in napake. Po študiju metalurgije se je specializiral za varilstvo, upokojitev pa je leta 1993 dočakal v tovarni Veriga v Lescah, kjer je opravljal dela tehnologa, proizvodnega in tehničnega direktorja.

Zelo zgodaj se je zapisal tudi športu. Leta 1946 je začel aktivno igrati odbojko za domači TVD Partizan in Gimnazijo Jesenice, hkrati pa se je ukvarjal še s smučarskimi skoki, sprva kot aktivni skakalec, kasneje pa kot vodja in trener mladih skakalcev, ki se jim je posvečal kar 35 let. Legatova zamisel je bila izgradnja skakalnice v Glenci, ki je leta 1976 dobila tudi plastično prevleko. »Resnično mi je bilo pomembno, da mladim zagotovimo dobre pogoje za treninge. V Glenci se tako kalijo mladi skakalni upi, nenazadnje je pri nas 'zrasel' tudi slovenski šampion Franci Petek,« pove Legat, ki je sodeloval tudi pri organiziranju planiških skakalnih šol.

Legat je bil aktiven tudi na družbeno-političnem področju. Dva mandata je bil delegat Krajevne skupnosti Žirovnica pri Občini Jesenice. Bil je tudi predsednik Krajevne skupnosti Žirovnica, ko je ta vodila postopke za ustanovitev samostojne občine. Legat je prepričan, da so se tedaj odločili za pravo potezo: »Vidim, da se občina Žirovnica v teh enajstih letih samostojnosti kar lepo razvija. Njen razvoj pa ni odvisen le od župana in občinske uprave, pač pa tudi od občanov. Vsak posameznik lahko doda svoj kamenček k razvoju. Mislim pa, da bi morala občina bolj podpreti kmete, ki se trudijo z ohranjanjem naše krajine, ter bolj spoštovati kmetijsko zemljo in si prizadevati, da bodo naši kraji ohranili sedanjo podobo, da ne bo kar naenkrat vse pozidano. Dovolj imamo zemlje, ki bi bila primerna za gradnjo, prav tako pa je po vaseh veliko propadajočih objektov, ki bi jih lastniki morali obnoviti ali prodati.«