Občanom želimo zagotoviti udobno življenje

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 29. november 2009 / 06:00

Glavna skrb župana Milana Čadeža je plemenitenje občinskega proračuna z državnim ali evropskim denarjem, zagotavljanje ugodnega okolja za razvoj podjetništva in zaradi visoke rodnosti zagotavljanje varstva najmlajših.

Gorenja vas – Občina Gorenja vas-Poljane 23. novembra praznuje prvo omembo domačih krajev v pisnih virih. Slavnostna akademija ob občinskem prazniku je bila včeraj v Domu občine. Ob prazniku smo župana Milana Čadeža najprej vprašali, kako ocenjuje delo občine v zadnjem letu, ki ga je zaznamovala gospodarska kriza.

»Delamo v smeri, da se aktualna situacija in težki gospodarski časi v Poljanski dolini ne poznajo preveč. Občinski proračun bogatimo z dobrimi projekti in trudimo se, da se naša investicijska aktivnost na vseh področjih z nezmanjšanim tempom nadaljuje, saj je to najboljše zdravilo zoper krizo in brezposelnost, zato vsakdo lahko opazi, da letos veliko delamo. Končali smo prvo etapo gorenjske panoramske ceste v Poljanah in rekonstruirali cesto s pločniki proti blokom v Blatih, od mojega predloga do realizacije tega projekta je preteklo le dobri dve leti. Ob dnevu državnosti smo odprli tudi cesto v Gorenji vasi proti osnovni šoli. Vse te investicije, še precej novih pa je v izvajanju, so spremenile podobo obeh večjih vasi v občini.«

Skoraj vse večje investicije, ki ste jih v zadnjem času zaključili ali so še v izvajanju v občini, sofinancirate z državnim in/ali evropskim denarjem.

»Pri vsakem projektu želimo še nekaj pridobiti in tako plemenitimo občinski proračun. Največja in najzahtevnejša današnja investicija je gradnja širokopasovnega omrežja, kjer smo po začetnih težavah z obveščanjem in komunikacijo z našimi občani sedaj že na zelo dobri poti in gradnja lepo napreduje. Zgradili bomo hrbtenično (glavno) omrežje v vseh šestih krajevnih skupnostih, v prihodnosti pa nas čaka še kar nekaj dela, da bomo prišli do vsakega gospodinjstva. Z informacijsko avtocesto si obetamo dodaten razvoj občine, ki ga lahko deloma primerjam z gradnjo telefonskega omrežja pred četrt stoletja v naših krajih. Če bi brez telefona takrat še preživeli, bi danes brez sodobnih komunikacijskih povezav veliko težje, saj je vir informacij prav tu največji. Omeniti moram tudi projekt Urejanja porečja Sore, kjer smo odločbo za ureditev kanalizacije in čistilne naprave v občini v višini 2,2 milijona evrov nepovratnih sredstev že prejeli, za ureditev vodovodov v višini dobrih pet milijonov evrov pa jo pričakujemo v prihodnjem letu. Za projektom stoji veliko strokovnega in sistemskega dela. Uspešni smo bili pri kandidaturi iz naslova razvoja regij, kjer naj bi prihodnje leto pridobili tudi sredstva za gradnjo kanalizacije v Javorjah in vodovoda Podvrh–Zapreval, na katerega je vezana tudi infrastruktura na smučišče Starih Vrh.«

Začenja se smučarska sezona. Vsako leto se sproža vprašanje, ali bo smučišče na Starem Vrhu še obratovalo. Kako ste si zamislili razvoj smučišča, kjer imate s sosednjo občino Škofja Loka večinski lastniški delež?

»Menim, da na smučišču manjkajo večje kapacitete za prenočevanje in dodatna športna infrastruktura, ki bi privabile več tedenskih smučarjev, predvsem družine za dlje časa. Če se primerjamo z drugimi uspešnimi smučišči, ki imajo tudi letno ponudbo, ugotovimo, da imamo v večini le dnevne obiskovalce, ki se odločajo za obisk vsak dan posebej.«

Na katerih dejavnostih bi moral sloneti razvoj v občini? Je priložnost tudi turizem?

»Turizem je hitro rastoča gospodarska panoga in to skušamo upoštevati tudi v naši občini. Sodelujemo pri različnih projektih, v okviru katerih se povezujemo s turističnimi društvi in drugimi ponudniki ter drugimi gorenjskimi občinami. V sklopu enega izmed njih so člani naših društev lahko brezplačno obiskovali različne vrste izobraževanj, v prihodnjem letu pa bodo imeli možnost izposoje prireditvenega odra. Pri projektu Sonaravni razvoj turizma, kjer so sodelovale vse gorenjske občine, smo vzpostavili regijski spletni turistični portal in pripravili skupen gorenjski predstavitveni katalog. Pri evropskem projektu, kjer občina sodeluje le s petodstotnim sofinanciranjem, pa bomo skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine pripravili obnovitveni koncept Rupnikove linije in izvedli tudi manjše investicije, poleg tega pa postavili še obvestilne table in v sistem GPS vnesli naše glavne turistične znamenitosti. Priložnosti za razvoj turizma nam ne manjka; poleg bogate naravne, zgodovinske in kulturne dediščine imamo tudi dobro razvite dejavnosti na kmetijah - le povezati jih moramo v kakovostne turistične programe in tržiti kot skupne produkte celotnega območja občine.«

Menite, da je Poljanska dolina iz občine z omejenimi možnostmi razvoja že naredila preboj med razvitejše?

»V preteklosti je skoraj dve tretjini naših občanov odhajalo na delo v druge občine, v zadnjih letih se trend obrača. Smo zelo močni na področju malega gospodarstva, pri storitvah, število pravnih oseb narašča in je sedaj pri 265 subjektih. Naša naloga je, da ustvarimo ugodno okolje za nadaljevanje razvoja. Skupaj z Razvojno agencijo Sora v težkih časih, ko se je žal tudi v naši občini malo povečala brezposelnost, sodelujemo pri projektu usposabljanja novih podjetnikov. Naši občani so sicer znani po tem, da se hitro znajdejo, najdejo delo in ne sedijo križem rok. Mi bomo pomagali tudi z ureditvijo gospodarske cone Dobje, za katero smo pridobili skoraj milijon evrov. Na ta način gredo lahko podjetniki, ki so prerasli manjše delavnice ali garaže, novemu razvoju naproti in delavci ostajajo v svoji občini.«

Za vaše občane, ki dnevno čakajo v prometnih zamaških v Škofji Loki, je zelo pomembna gradnja škofjeloške obvoznice. Kdaj se bo nadaljevala gradnja?

»Obvoznica sicer ni v naši občini, kot poslanec pa stalno izvajam pritiske na ministra za promet in njegove službe, da bi končno nadaljevali gradnjo. Informacije v zadnjih mesecih kažejo, da se bo nadaljevala prihodnjo pomlad, še bolj pomembno pa je, da bo vse pripravljeno tako, da se bo gradnja tudi končala.«

Poljanska dolina se lahko pohvali z najvišjo nataliteto v Sloveniji. Ali je vsakoletno pomanjkanje prostora v vrtcu sladka skrb?

»Pomanjkanje prostora v vrtcih sploh ni težava. Cilj je jasen: vsak malček mora imeti možnost organiziranega varstva. V tej smeri delamo, večkrat tudi le gasimo nastali položaj, ampak uspešno. Od leta 2006, torej v času mojega mandata, smo odprli že sedem novih oddelkov vrtca, letos novega v Javorjah, prav kmalu bo odprt tudi v Lučinah. Želim, da imajo otroci varstvo čim bližje doma, da lahko na ta račun uživajo mladost in ne vstajajo skoraj sredi noči. Tudi v Gorenji vasi bo urejen nov vrtec na Dobravi s štirimi oddelki.«