Gorenjska banka tudi letos uspešna

Besedilo: Marija Volčjak
Kategorija: GG Plus / sreda, 25. november 2009 / 06:00

Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke: "Obseg kreditov smo v primerjavi z lanskim letom povečali za 5 do 6 odstotkov."

Kakšni so rezultati poslovanja Gorenjske banke v letošnjih prvih devetih mesecih?

"Z rezultati poslovanja v letošnjem letu smo zadovoljni, verjamem, da so zadovoljni tudi naši lastniki. Zadovoljni smo lahko v obeh pogledih - če letošnje rezultate primerjamo s planom ali če jih primerjamo z rezultati poslovanja drugih bank. V primerjavi s planom smo v letošnjih prvih devetih mesecih dosegli 80 odstotkov planiranega letnega dobička, kar pomeni, da smo nad predvideno dinamiko. V primerjavi z drugimi slovenskimi bankami pa smo po dobičku trdno na drugem mestu."

Za NLB torej, ki je seveda precej večja?

"Po bilančni vsoti je desetkrat večja."

Kako se v tem težkem poslovnem letu giblje bilančna vsota Gorenjske banke?

"Tudi z rastjo bilančne vsote smo lahko zadovoljni, še posebej, ker je bila Gorenjska banka običajno nekoliko pod povprečjem rasti slovenskih bank, letos pa smo na povprečju. Pomembno je, da ob taki rasti prihaja tudi do želenih strukturnih premikov."

Kar naprej poslušamo, da kreditni krč ne popušča?

"V Gorenjski banki obseg kreditov povečujemo, v primerjavi z lanskim letom smo jih povečali za 5 do 6 odstotkov. Še posebej smo ob tem zadovoljni, da nam je uspelo ustaviti dolgoročni trend zmanjševanja števila računov pravnih oseb. Z atraktivno obrestno politiko, prilagojeno strukturnim lastnostim naše bilance, nam je uspelo tudi pri povečevanju tržnega deleža vlog občanov. To ni naključje, je odraz naših usmeritev in aktivnosti. Odločili smo se, denimo, da povečamo vloge občanov določene ročnosti, na drugi strani pa z atraktivno ponudbo kreditov privabljamo predvsem mlajše."

Nagovarjanje mladih je očitno uspešno, o tem se govori?

"Mladi so ena od naših ciljnih skupin, ki je dolgoročno zanimiva. Žal smo jo v preteklosti morda malo zanemarjali, ampak z letošnjo ponudbo, s promocijskimi in drugimi akcijami želimo to napako odpraviti. Da nam uspeva, kažejo tudi odzivi ciljane skupine. Začenjamo že pri novorojenčkih, nadaljujemo s kreditiranjem študija oziroma šolnine, s posameznimi podjetji smo sklenili posebne aranžmaje za beneficiranje obrestne mere pri nakupu stanovanj in še bi lahko našteval. Seveda ne pozabljamo na starejše, zveste varčevalce.“

Tudi za okenci je vse več mladih?

"Letos smo na okencih pomladili skoraj tretjino kadra, vsi novi sodelavci so šli skozi ustrezno izobraževanje, opremili smo jih s primernimi uniformami in podoba banke za okenci se je spremenila. Večje je tudi zadovoljstvo in samozavest sodelavcev, ki so v stiku s strankami. Starejšim sodelavcem, ki imajo veliko zaslug, da je podoba Gorenjske banke dobra, smo omogočili delo v podpornih dejavnostih, ki še vedno pomeni strokoven izziv, niso pa več v prvih 'bojnih vrstah'."

Kako daleč je združevanje z Abanko?

"Aktivnosti potekajo približno po načrtu. Nadzorna sveta Abanke in Gorenjske banke sta obravnavala preliminarno poročilo o določitvi preliminirane vrednosti bank in preliminarnega menjalnega razmerja.

Abanka Vipa kotira na borzi, zato je takoj po seji nadzornega sveta objavila ugotovljene vrednosti, ne pa menjalnega razmerja. Tudi v Gorenjski banki je nadzorni svet obravnaval preleminirano vrednotenje in menjalno razmerje in sprejet je bil sklep, da je potrebno uporabljene modele vrednotenja razširiti, seveda v soglasju z Abanko, saj bomo samo tako prišli do skupne, obema stranema sprejemljive osnove za določitev menjalnega razmerja. Normalno je, da so začetni razgovori lahko dokaj usklajeni, prijazni, ampak vsak nadaljnji korak odpre kakšno novo dilemo. V končni fazi pa se pri vrednotenju obeh bank jasno pokaže interes lastnikov, ki niso skupni v obeh bankah, oziroma tistih, katerih vloga v združeni banki se spreminja, beri slabi."

Kaj pravi država?

"Država bo imela v nadaljevanju seveda ključno vlogo. Že na začetku naših aktivnosti je bila država, če štejemo, da je to za nas ministrstvo za finance, naklonjena ideji o združevanju bank. Tako je bilo tudi stališče Banke Slovenije. Od načelne naklonjenosti do tega, da vsi deležniki povedo, kako si združitev predstavljajo, je seveda potrebno še marsikaj postoriti in običajno se najbolj zaplete pri detajlih."

Ste pri tem optimistični?

"V Gorenjski banki smo tako kot vselej pripravljeni na vse scenarije. Proces združevanja zaradi nas lahko steče hitro. Vendar imamo načrt za 2010 pripravljen tudi za primer, če bomo še naprej delovali kot samostojna banka. Prepričan sem, da bomo s svojo kapitalsko močjo in z našim odnosom do tveganj še naprej lahko nadpovprečno uspešni."

V kolikšni meri uporabljate javno shemo kreditiranja podjetij in občanov?

"Prijavili smo se na štiri avkcije za kreditiranje podjetij, na dveh smo bili uspešni, vendar do končne realizacije ni prišlo, ker z uporabniki teh kreditov iz jamstvene sheme ni prišlo do dogovora. Razlog je jasen in povsem razumljiv, saj so dodatne zaveze, ki jih je vlada sprejela za nazaj, za naše komitente povsem nesprejemljive, sprožili so tudi vprašanje delovanja pravne države. To pa ne pomeni, da s temi podjetji nismo sklenili poslov, saj nam naša likvidnost to omogoča. Ne nazadnje, Gorenjska banka je letos prvič izdala svojo obveznico, v višini 30 milijonov evrov, povpraševanje je preseglo emisijo. Redno sodelujemo tudi na ECB-jevih avkcijah in to že od vsega začetka. V prvi fazi imamo odobren tudi dolgoročen kredit direktno iz EIB, čemur po zadnjih informacijah tudi vlada ne nasprotuje."

Državne jamstvene sheme torej sploh ne potrebujete?

"Res je ne."

Kaj pa za občane?

"Pri občanih sta dve kategoriji potencialnih koristnikov, prvo predstavljajo mlade družine, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem. Ugotavljamo, glede na te, ki povprašujejo po tovrstnih kreditih, da jih ni potrebno vključevati v javno jamstveno shemo, saj jih lahko kreditiramo v skladu z bančnimi normativi in z našo poslovno politiko, ker so praviloma kreditno sposobni. Druga kategorija so brezposelni, pri katerih je bilo tudi s strani države preveč enostranskih informacij, na podlagi katerih so si izoblikovali zmotno pričakovanje, da so to posojila, ki jih ne bo potrebno vračati. Zato smo ministrstvu za finance in SID-u že sporočili, da se v ta del jamstvene sheme ne bomo vključili."

Kakšna je vaša napoved za prihodnje leto, bodo obrestne mere res tako visoke kot napoveduje znani ekonomist Velimir Bole?

"V plan za prihodnje leto smo seveda vključili tudi napovedano obrestno mero, ki smo jo vezali na napovedana gibanja evriborja, ki pa so zelo različna, enega od možnih scenarijev smo slišali tudi na nedavnem posvetovanju bančnikov na Brdu. Vsekakor v letih 2010 in 2011 lahko pričakujemo rast obrestnih mer, medtem ko naj pribitki na obrestne mere ne bi rasli."

Kaj pa inflacija?

"Napovedi za leto 2010 so še dokaj umirjene, za naprej je napovedovanje težavno. Strinjam se z oceno, da bo prihodnje leto inflacija 1- do 2 odstotna, v letu 2011 pa verjetno višja."

Kako poteka prodaja zaseženih Mercatorjevih delnic?

"Lastniki delnic Mercatorja smo postali iz aranžmajev z Istrabezom in nato tako lastnikom kot državi jasno sporočili, da Gorenjska banka ne bo strateška lastnica Mercatorja, temveč želimo delnice prodati naprej. Seveda na pregleden način, zato smo s skupino bank sklenili sporazum z družbo Arkas, ki bo glede na svoje bogate izkušnje ta posel lahko kvalitetno izpeljala. Dogovorili smo se tudi, da vse informacije v zvezi s postopki, iskanjem kupcev in prodajo daje Arkas. Prepričan sem, da je Mercator za prodajo zanimiva družba, še posebej, če je naprodaj kontrolni paket, in verjamem, da bomo na koncu zbrali toliko modrosti, da bomo skupaj našli rešitev, ki ne bo zgolj najboljša kratkoročna rešitev za banke lastnice, ampak bo dobra tudi za slovensko živilsko predelovalno industrijo in za zaposlene v Mercatorju. Razočaran bi bil, če bo pri tem poslu maksimalni kratkoročni dobiček glavno merilo."

Kaj pravite o t. i. tajkunskih posojilih?

"Pri financiranju velikih sistemov smo seveda sodelovali, takšen je bil v preteklosti pač trend, zato smo v zgodbi Istrabenza in deloma Laškega. Vendar povsod na način, da so bila zavarovanja primerna. Prepričan sem, da se bodo te zgodbe končale na način, da bo banka ustrezno poplačana. Škoda je, da so zaradi neustrezno vodenih preiskovalnih in kazenskih postopkov ogrožene cele družbe, nekje tudi dejavnosti. Namesto pravočasnega plačila računov s strani oseb, ki so ravnale protizakonito, bodo nerazumno visoko ceno plačale družbe."

Pri Istrabenzu že tako kaže?

"Istrabenz je poseben primer, ki se lahko odvija na način, kot se, tudi zaradi tega, ker banke upnice v sicer deklariranem skupnem nastopu poskušamo uveljavljati parcialne interese. Da so razmere še nekoliko bolj zapletene, gre za skupino domačih in tujih bank, tudi bank, ki v slovenskem prostoru ne vidijo več svoje priložnosti. Znova izpostavljam način uspešnega pristopa pri sanaciji Iskraemeca, kjer si pripisujemo velik del zaslug za razvoj, ki je na neki način razkril izrojene namere takratne vodstvene strukture, današnje razmere pa samo potrjujejo, da smo razvojne potenciale družbe ocenjevali pravilno."