Potovanje od ljudi do ljudi

V sredo so v Galeriji na Gradu odprli razstavo z naslovom Potovanje finskih umetnikov Kalleja Hamma in Dzamila Kamangerja. Ljudje in kulture, v katerih živimo, so si različne, a na neki način tako podobne.

Škofja Loka – V Galeriji na Loškem gradu tokrat, pa vse do konca marca prihodnjega leta, ni na ogled klasična likovna razstava. Z vstopom v prostor ne nastopimo le v vlogi opazovalcev likovnih del, ampak se podzavestno tudi sami pridružimo dolgemu potovanju dveh umetnikov, ki prihajata iz dveh različnih svetov sicer istega planeta Zemlja in v Helsinkih skupaj ustvarjata že od leta 1999. Kalle Hamm je Finec, Dzamil Kamanger pa iranski Kurd.

Na razstavi predstavljata pregled svojih najbolj ključnih dosedanjih projektov na temo tujosti in migracij. S to globalno problematiko današnjega časa sta umetnika povezana tudi v osebnih življenjskih zgodbah. Njuna skupna razstava je del večletnega projekta medkulturnega dialoga in sodelovanja Loškega muzeja s finskimi umetniki in kulturnimi institucijami, hkrati pa se vsebinsko povezuje s Škofjo Loko, Loškim muzejem in kulturno dediščino, ki jo ta predstavlja. Mediji, v katerih ustvarjata, in materiali, ki jih pri tem uporabljata, so zelo raznoliki, od risbe, fotografije do videa, instalacije, intervencij v javni prostor, performansa in umetnostne obrti ročnih del.

Hamm in Kamanger sta Škofjo Loko obiskala že pomladi, jo raziskala in se spoznala z njenimi posebnostmi, navadami in ljudmi ter za razstavo ustvarila tudi nova dela. Eno izmed njih je uvodoma predstavljen Utopični potni list. Dzamil je iz steklenih kroglic sešil povečano različico begunskega potnega dokumenta, kakršnega določa Ženevska konvencija za osebe s statusom begunca. Ime države je nadomestil z besedo utopija. Gre za avtorjev komentar na dogajanja v zvezi z begunci v schengenskem območju. V nadaljevanju Kamanger predstavlja še štiri potne liste. Ponovno »izvezene« s steklenimi kroglicami, ki so del tradicionalne obrti Srednje Azije. Eden je iranski potni list, drugi potni list za tujce, tretji potovalni dokument in četrti finski potni list. Ta mu je šele prinesel svobodo, saj z njim lahko potuje kamorkoli. Leta 2006 sta skupaj ustvarila Vrt priseljencev. Z instalacijo predstavljata okrasne in užitne rastline, ki so jih z različnih koncev prinesli v Evropo, torej tudi na Finsko. Ob tem lahko poslušate zvoke, ki jih oddajajo rastline. Tako kot rastline tudi begunci niso brezčutni organizmi, sporočata umetnika.

Zanimiva je tako imenovana Kolonialna trgovina (povzetek). V Helsinkih in Rotterdamu sta poskušala zbrati po en izdelek iz vsake suverene države sveta. Danes jih je 195. V tej postavitvi lahko sodelujete tudi obiskovalci galerije in dopišete izdelke, ki so na voljo v trgovinah v Škofji Loki. V instalaciji Svoboden kot ptica, ki jo zagledamo frontalno od vhoda na koncu galerije, so v ptičjih kletkah, za to razstavo so jih prispevali Ločani, LED-ekrani, na katerih so izpisane transkripcije petja osmih različnih ptic. »Človekov pohlep si podreja naravo,« pravita umetnika. Kui-kui-kui-kui se recimo oglaša črna žolna. Sledi še eno delo, ki je povezano s Škofjo Loko – čipkasti prtiči, a ne v originalni podobi. Dzamil je namreč v glino vtisnil vzorce čipk, ki so jih v muzej prinesli posamezniki in društva, jih zapekel in pobarval z različnimi barvami Srednje Azije. Tako jih je približal mozaikom iz svoje domovine. Delo deluje kot njegov spomin na Iran.

Na eni strani velike stene so Hammove skice s potovanja iz leta 2000. V tehniki tuš na papirnatih prtičih je na 150 sličicah malega formata zajel vtise s svojih številnih potovanj. So nekakšen dokument poti. Namesto fotografiranja si je avtor vzel čas in videno dokumentiral z risbami. Včasih je bil to edini način, saj fotografirati, recimo kurdskih gverilskih borcev, ni smel. Na nasprotni strani pa je serija 126 risb, ki jih je Kamanger naslovil Kurdsko življenje. Prav tako s tušem na papirnatih prtičkih prikazuje sodobno in tradicionalno življenje Kurdov v Evropi in Aziji. Ti so tako bogati kot revni, so delavci in znanstveniki, partizani v gorah in tudi prostitutke v velikem mestu. Ljudje smo si različni, tako Kurdi kot Evropejci.

Razstavo zaključuje in jo nekako zaokroža video Delo v javnem prostoru, ki je bil lani posnet v Škofji Loki in raziskuje odziv lokalnega prebivalstva na »tujega« umetnika, ki ustvarja sredi starega mestnega jedra. Kustosinji razstave sta Saša Nabergoj in Barbara Sterle Vurnik, ki je tudi pripravila besedila k posameznim umetniškim delom, s katerimi smo si videno pojasnjevali tudi na odprtju v sredo.

Pred odprtjem sta kustosinji pripravili tudi krajši pogovor z umetnikoma in v njem razkrili nekaj zanimivih podrobnosti iz njunega življenja in umetniškega ustvarjanja. Kalle Hamm je sicer Finec in je študiral umetnost v Lahtiju in podiplomsko še na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Helsinkih. V svojih umetniških delih raziskuje prepletanje različnih kultur, tako v zgodovinskih kontekstih kot okviru sodobnega časa. Dzamil Kamanger je iranski Kurd in je v domovini študiral keramiko. V letih iransko-iraške vojne je bil 12 let v iraški ječi, leta 1992 mu je uspelo emigrirati, od leta 1994 pa živi v Helsinkih. V svojih umetniških delih pogosto uporablja in tematizira značilna iranska tradicionalna ročna dela in njihove tehnike ter na ta način pripoveduje o svoji izkušnji življenja kot begunca. Razstava bo na ogled do konca marca, obeta se tudi zanimiv razstavni katalog, v Loškem muzeju pa ob tem obljubljajo še nekaj zanimivih dogodkov.