Obrestne mere se bodo zvišale

Po napovedi Velimirja Boleta se bodo obrestne mere precej zvišale, še zlasti posojilne.

Predoslje – Združenje bank Slovenije je tudi letos pripravilo Dneve slovenskih bančnikov, tokrat so bili v četrtek in petek na Brdu, tema pa je bila času primerna: ukrepi monetarne politike v razmerah finančne krize in odziv bank v kriznih razmerah. Za uvod je Velimir Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete predstavil napoved gospodarskih gibanj za leto 2010. Kot je dejal, se bo gospodarsko okrevanje po krizi začelo do konca letošnjega leta, vendar bo v letu 2010 še šibko, sredi prihodnjega leta pa je tudi še možno rahlo poslabšanje. Po njegovem bo gospodarska rast prihodnje leto 1,1-odstotna in leto kasneje 3,6-odstotna, javno finančni primanjkljaj pa naj bi v letu 2010 predstavljal pet odstotkov BDP-ja, v letu 2011 pa 3,9 odstotka. Inflacija bo nizka, obrestne mere se bodo precej povečale, še zlasti posojilne, bančni krediti se bodo povečevali umirjeno. Referenčna posojilna obrestna mera naj bi letos znašala 5,2 odstotka, prihodnje leto 5,9 odstotka in v letu 2011 že 8,1 odstotka, depozitna obrestna mera pa naj bi se z letošnjih 2,4 odstotka povzpela v letu 2011 na več kot štiri odstotke. Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Božo Jašovič je Boletovo napoved glede zviševanja posojilnih obrestnih mer komentiral, da obresti na tako nizki ravni, kot so zdaj, verjetno dolgo ne bodo mogle zdržati, saj se bodo sicer pojavili inflacijski pritiski. Zviševati se bodo začele tedaj, ko bodo jasni znaki gospodarskega okrevanja; podjetja pa se bodo ob višjih obrestnih merah še težje odločala za zadolževanje. Ko je Andrej Rant, namestnik guvernerja Banke Slovenije, predstavil ukrepanje in politiko Evropske centralne banke v kriznih razmerah, je dejal, da je finančna kriza spodbudila zahtevo po večjem nadzoru nad finančnim poslovanjem, po večji transparentnosti in po oblikovanju enotnih finančnih standardov v Evropi in v ZDA.