Za večjo enotnost gorenjskih gasilcev

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / torek, 6. oktober 2009 / 06:00

Gasilska zveza Gorenjske, je poudaril njen predsednik Jože Smole, bo skrbela za izobraževanja gasilcev, poenotenje in skupno nabavo opreme ter skupno vodenje večjih intervencij.

Zakaj se je izkazala potreba po ustanovitvi Gasilske zveze Gorenjske?

»Zgodovina povezovanja gorenjskih gasilcev traja od leta 1956 v razno raznih oblikah, in sicer z namenom, da se pomaga drug drugemu oziroma da se znanje in izkušnje prenašajo z enega dela Gorenjske na drugega. Z razširitvijo aktivnosti se je izkazalo, da sedanji regijski svet, ki združuje deset gasilskih zvez, brez spremembe statusa v pravno osebo ne more več normalno poslovati.«

Katere bodo njene osnovne naloge?

»Do ustanovitve pokrajin bomo skrbeli za izobraževanja gasilcev na Gorenjskem, poenotenje in skupno nabavo opreme ter skupno vodenje večjih intervencij. Razen tega bomo skrbeli za prenos znanja z večjih gasilskih zvez na manjše in sodelovali s poklicnimi gasilskimi enotami v Kranju in na Jesenicah, zlasti na operativnem področju. Organizirali bomo še dejavnosti za gasilsko mladino, članice in starejše gasilce veterane, kar je dobro delovalo že v okviru regijskega sveta. Zastopali bomo tudi interese gorenjskih gasilskih zvez pri Gasilski zvezi Slovenije ter upravi za zaščito in reševanje.«

Poveljnik Gasilske zveze Gorenjske Milan Dubravac je ustanovitev omenjene zveze ocenil za zgodovinski korak pri zagotavljanju varnosti prebivalcev Gorenjske. Kakšno vlogo bo konkretno imela?

»Kot prvi v Sloveniji smo po zgledu sosednjih držav ustanovili 'pokrajinsko' gasilsko zvezo. Ugotovili smo, da delo dosedanjih gasilskih zvez na Gorenjskem ni poenoteno, zaradi tega, ker so različno velike, pa je oteženo njihovo delovanje zlasti na operativnem področju. Prepričani smo, da morajo imeti prebivalci Gorenjske enako možnost zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, ne glede na velikost občin ali območje, kjer se nahajajo. To velja zlasti za področje izobraževanja in usposabljanja, saj na opremljenost nimamo vpliva. Lahko pa poskrbimo, da bosta imela recimo gasilec v Kranjski Gori in gasilec v Škofji Loki enako izobrazbo.«

V Gasilsko zvezo Gorenjske se je povezalo vseh deset gasilskih zvez na Gorenjskem. Kakšno je bilo sicer doslej sodelovanje med njimi?

»Sodelovanje je bilo že doslej dobro, saj je tudi dosedanji regijski svet vodil številne skupne aktivnosti. Glede tega so nas vedno postavljali za vzor drugim.«

Kako bi ocenili pripravljenost in opremljenost gorenjskih gasilskih društev?

»Na splošno je dobra, vendar pa se je zaradi usklajenosti in enotne usposobljenosti gasilcev pokazala potreba, da se strokovni kader na Gorenjskem združi ter da se njihova znanja in izkušnje preko izobraževanja, vaj in posvetov prenese v vsako gasilsko društvo na Gorenjskem. Delo gasilske zveze bo usmerjeno tudi v poenotenje opremljanja gasilskih društev z opremo, ki jo njihov požarni okoliš potrebuje.«

V katerih primerih gasilci najpogosteje posredujete?

»Gašenje požarov ni več vodilna dejavnost gasilskih društev, ampak so pogostejše tehnične intervencije, recimo pri prometnih nesrečah, razlitju tekočin, črpanju vode, požarih v naravnem okolju … Gašenje požarov predstavlja zgolj tretjino naših posredovanj. Dejavnost gasilcev se je v zadnjem času močno spremenila in temu se je prilagodila tudi oprema. Vedno več je posredovanj na področju nesreč v naravnem okolju.«

S kakšnimi težavami se najpogosteje srečujete pri svojem delu?

»Zlasti med tednom imajo naši gasilci težave, ker jim ne dovolijo zapustiti delovnega mesta, če je potrebno posredovanje ob večjih nesrečah ali se morajo udeležiti izobraževanja. Za to ne obstaja neka sistemska rešitev, čeprav nam sicer zakon to omogoča. Še vedno pa je problem tudi pomanjkanje sredstev za ustrezno opremo, zato so tudi gasilska društva primorana z raznimi prireditvami in akcijami pokriti del teh potreb po opremi in stroškov izobraževanja.«

Koliko članov združujete pod svojim okriljem? Imate težave pri pridobivanju članov ali je zanimanje za prostovoljno gasilstvo zadovoljivo?

»V 134 gasilskih društvih je združenih 10.753 gasilcev, mladina šteje 3531 članov, veteranov pa je 1734. Pri mladih obstaja velik interes za gasilstvo. Zato društva, ki delajo z mladino, tudi nimajo težav s članstvom. Tisti, ki temu ne posvečajo dovolj pozornosti, pa težje dobijo člane v gasilske vrste. Še vedno pa je premalo interesa za včlanjevanja v gasilske vrste pri ljudeh z višjo in visoko izobrazbo.«

Zakaj je to pomembno?

»Primanjkuje nam mentorjev z ustrezno izobrazbo, zato bi bilo dobro, če bi imeli ljudi s pedagoško izobrazbo. Marsikje bi nam prišlo prav tudi strokovno znanje, recimo s področja kemije ali gradbeništva.«

Ali občine tej dejavnosti namenjajo dovolj pozornosti oziroma predvsem dovolj sredstev?

»Občine načeloma imajo posluh za gasilsko dejavnost in nabavo njihove prepotrebne opreme, vendar so sredstva odvisna od možnosti in posluha posamezne občine do področja zaščite in reševanja, v katero sodi tudi gasilska dejavnost.«

Oktober je mesec požarne varnosti. Kakšen je pomen tega meseca?

»Mesec požarnega varstva je namenjen predstavitvi našega dela, znanja in opreme. Krajanom odpremo vrata gasilskih domov in jih seznanimo tudi s preventivno dejavnostjo. Veliko društev ta mesec izkoristi tudi za usposabljanje krajanov za gašenje z ročnimi aparati in prvo ukrepanje pri požaru. Veliko pozornosti namenimo tudi ozaveščanju mladih, saj se je izkazalo, da mladi, ko pridobijo neko znanje, tega nikoli ne pozabijo.«