Število krvodajalcev narašča

Lani smo imeli 104.174 krvodajalcev, kar Slovenijo uvršča v zgornjo tretjino evropskih držav. Na temo krvodajalstva je več povedala vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani Polonca Mali, dr. med., specialistka transfuzijske medicine.

Kakšne so trenutne zaloge krvi v Sloveniji?

»Trenutno so zadovoljive, ker pa se približuje jesenski čas, ko se poveča število prehladnih obolenj, pozivamo krvodajalce, če so seveda zdravi, da se udeležujejo krvodajalskih akcij, ki jih organizira Rdeči križ Slovenije.«

Katerih krvnih skupin je običajno najmanj zalogi?

»Porazdelitev v Sloveniji je taka, da je največ prebivalcev krvne skupine A, sledi krvna skupina O, ravno tako so razporejeni bolniki in na srečo tudi krvodajalci. Kadar gre za pomanjkanje, smo ponavadi v stiski s tema dvema krvnima skupinama, ker je, kot sem že rekla, tudi bolnikov s krvnima skupinama A in O največ.«

Darovanje krvi je pri nas prostovoljno, anonimno in brezplačno. Je takšna pozitivna praksa prisotna po vseh državah Evropske unije?

»Trend in dejansko težnje povsod po svetu so, da je krvodajalstvo anonimno, prostovoljno in brezplačno. Gre predvsem za brezplačnost, ker samo s takim načinom ne stimuliramo in ne pridobivamo krvodajalcev iz skupin, ki bi predstavljale tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo s krvjo, kot so na primer intravenozni uživalci drog, ki bi s plačilom za kri izpostavljali bolnike tudi k možnostim za prenos bolezni, kot so HIV, hepatitis in druge bolezni.«

Krvodajalstvo narašča ali upada?

»Skupaj z Rdečim križem Slovenije, ki je nacionalni organizator krvodajalskih akcij, se moramo pohvaliti, da je število krvodajalcev v porastu. Lani smo imeli 104.174 prijavljenih krvodajalcev (leta 2007 jih je bilo 97.055), od tega je deset do trinajst odstotkov novih, mladih krvodajalcev, ki nadomestijo tiste, ki s starostjo končujejo svojo krvodajalsko kariero. To je lepo, kajti zavedati se moramo, da je Slovenija s takim številom krvodajalcev v zgornji tretjini med evropskimi državami.«

Kaj se zgodi, če nekdo nujno potrebuje kri, a je bolnišnica v tistem trenutku nima?

»Gre za to, da morajo biti zaloge krvi v vsaki bolnišnici, kjer se lahko pojavijo potrebe po krvi, take, da do takih primerov ne bi prihajalo. Seveda se lahko trenutne zaloge izčrpajo, takrat pa transfuzijski oddelki po posebnem postopku kri takoj priskrbijo od drugod, odvisno od tega, kam je organizacijsko razporejen določen transfuzijski oddelek. Z reorganizacijo transfuzijske službe, ki je v pripravi, bomo transfuzijsko službo organizacijsko poenotili po celi državi, kar bo vodilo v lažjo komunikacijo med transfuzijskimi oddelki in večjo preglednost nad uvajanjem enotnega sistema kakovosti.«

Minister za zdravje Borut Miklavčič je prejšnji teden povedal, da bo potrebno okrepiti krvodajalske akcije, ker bi bilo v primeru pandemije nove gripe darovalcev premalo. Kaj bi k temu dodali?

»Vsekakor je to splošni poziv, da bi krvodajalci ne pozabili na krvodajalske akcije. V celotni pripravi preskrbe bolnikov s krvjo v času pandemije, do katere upajmo ne bo prišlo, je, da se bodo po določenem načrtu izvajali pozivi krvodajalcem, ki bodo zdravi. Trenutno pa velja, naj se odzivajo tako kot doslej. Kri ima namreč omejen rok trajanja, približno mesec dni, in zato zalog ne moremo kopičiti v nedogled. V tem trenutku je pomembno, da se zaloge ohranjajo na nivoju, kot so sedaj. Če bi prišlo do kakršnihkoli sprememb, bomo krvodajalce pravočasno obvestili.«

Kri lahko daruje vsak, ki:

- je dobrega zdravja,

- med 18. in 65. letom starosti,
- tehta vsaj 50 kg,
- zadnje mesece ni imel večje operacije,
- v zadnjem letu ni prejel transfuzije,
- moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi,
- ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.

Krvi ne morejo darovati vsi, ki:

- imajo hujša obolenja srca,
- imajo ali so imeli maligne (rakave) bolezni,
- sodijo v rizično skupino za prenos bolezni,
- imajo sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z insulinom,
- prebolevajo ali so v zadnjih 14 dneh prebolevali akutni infarkt.

(Vir: Rdeči križ Slovenije)