Iz stebel zelene stiskamo sok.

Zelena odvaja strupe

Zelena je močno aromatična vrtnina izvrstnega okusa, ki jo vse bolj cenimo tudi zaradi zdravilnih odlik. Vsi njeni deli, najsi imamo v mislih gomolj, steblo, liste ali semena, močno spodbujajo odvajanje vode, s tem pa se odpadne snovi hitreje izločijo iz telesa. Kdor se želi znebiti prhljaja, naj v vodi skuha nekaj vejic zelene in si z ohlajenim prevretkom umije lase.

Na naših vrtovih gojimo večinoma gomoljčno in listnato zeleno, vse pogosteje pa tudi stebelno oziroma belušno. Vse tri lahko uporabljamo kot okusno zelenjavo in začimbo v kuhinji ali kot učinkovito naravno zdravilo iz domače lekarne. Sveža stebla in liste nabiramo od maja do septembra, semena nabiramo poleti in jeseni, gomolje pa kopljemo od septembra do zime. Pri zeleni navdušuje velika količina eteričnih olj, ki ji ne dajejo le značilnega okusa in vonja, pač pa njene uživalce med drugim varujejo tudi pred bakterijami in glivami. Popoln izbor vitaminov B v zeleni skrbi za dobro delovanje živčevja, možganov in črevesja ter poskrbi za zdravje jeter, kože, las in oči.

»Zanj je le še zelena«

Izvor zelene (Apium graveolens) navadno povezujemo z južno Evropo in severno Afriko, danes pa uspeva predvsem na območjih z zmernim podnebjem. Zelena je bila v Homerjevem svetu simbol veselja in lepote. Čez noč se je prelevila v simbol smrti, rasla je po grobovih, koren pa so jedli na sedminah. Tudi Rimljani so v zeleni videli prispodobo smrti. Kadar je kdo umiral, je bila navada reči: »Apio indiget!« oz. »zanj je le še zelena«. Na srečo so nekaj stoletij za tem zeleni vrnili mesto, ki ji gre. Postala je simbol zmage in z vencem iz njenih listov so okronali zmagovalce.

»Če bi moški vedeli, …«

Svoj čas so njeno uporabo priporočali pri težavah s prostato, kamnih v ledvicah in mehurju, neredni menstruaciji, revmi, protinu, jetiki in bronhitisu. Slovela je kot izvrsten diuretik, ki močno žene na vodo, poleg tega je hitro zbila vročino in krepila želodec. Nezanemarljiv ni niti podatek, da so si skozi zgodovino z njo pogosto pomagali moški pri oživljanju spolne moči. Stara modrost pravi: »Če bi moški vedeli, kako učinkuje zelena, bi z njo zasadili ves vrt!« Da je zelena prijatelj moškosti, je vedel že Tristan, ki je pil ljubezenski napoj, v katerem je poleg drugih sestavin pomembno vlogo igrala prav zelena.

Čaj iz listov

Čaj iz listov zelene pripravimo v obliki prevretka: žlico svežih ali posušenih listov zelene prelijemo s skodelico vode, na hitro zavremo in precedimo. Čaj naj bi iz telesa odpravil odpadne snovi in bolečine, spodbudil kroženje krvi in vrnil življenjske moči. Pijemo več skodelic na dan. Če želimo izgubiti kakšen kilogram, spijmo dve skodelici čaja čez dan med obroki.

Čaj iz semen

Izredno zdravilno moč naj bi imela tudi semena zelene, ki jih zdrobimo v prah in iz njih pripravljamo poparek, ki razstruplja telo. Poparek pripravimo tako, da žličko semen stresemo v skodelico vrele vode, pustimo stati pet do deset minut, precedimo in popijemo eno skodelico čaja na dan. Ta poparek pomaga tudi pri artritisu in protinu, vnetju mehurja in drugih okužbah sečil. Z njegovo pomočjo bomo umirili vetrove in napenjanje, znižali krvni tlak, pomirili tesnobo in napetost ter lajšali astmo in bronhitis.

Zelenin sok

Simon Ašič je menil, da je največ zdravilnih snovi v sveže iztisnjenem soku iz gomolja, stebel in listov. Jemljemo ga trikrat na dan pred obroki. Izboljšal naj bi kri, ugodno vplival na prekrvitev organizma in odvajal kilograme. Ker vsebuje veliko vitaminov A, B, C in E, zdravi bolezni, povezane s pomanjkanjem vitaminov. Tudi sodobna dognanja so potrdila, da sok iz stebel učinkovito pomaga pri zdravljenju revme in protina ter zmanjšuje telesno težo. Pijmo dva tedna po tri kozarce na dan. Sok zelo pospešuje izločanje seča. Zelena in njeni pripravki se odsvetujejo bolnikom z akutnim obolenjem ledvic in nosečnicam.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 22. december 2015 / 07:00

Zaradi megle niso mogli pristati

Grad – V soboto popoldne se je v naselju Grad na vznožju Krvavca pri pristanku hudo poškodoval jadralni padalec. Ponj je prišla ekipa Helikopterske nujne medicinske pomoči in ga s helikopterjem Slo...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala