Na Jeprci bo zbirni center odpadkov

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Medvode / nedelja, 11. marec 2007 / 05:00

Občinski svet je sprejel osnutek odloka o občinskem lokacijskem načrtu za obrtno cono na Jeprci, se seznanil s predlogom načrta razvojnih programov občine, medtem ko je usoda podjetnika iz Žlebov prestavljena na naslednjo sejo.

Medvode – Občinski svetniki so točke, ki so bile na dnevnem redu 3. redne seje, obravnavali v dveh delih. Dolgo časa so razpravljali o predlogu odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja v Žlebeh, na koncu pa soglasno sprejeli, da se o tem predlogu ne glasuje in se ga prestavi na naslednjo sejo. Območje urejanja leži na vzhodnem robu naselja Žlebe, tam, kjer ima svoje prostore podjetje HIT PRELESS, d. o. o., znani proizvajalec pisarniškega pohištva. S svojo dejavnostjo so začeli v manjši delavnici ob stanovanjski hiši (v njej je danes obrat oblazinjenja stolov), za nadaljnji razvoj pa potrebujejo dodatne proizvodne prostore ter spremljevalne površine, ki pa so v dobršni meri že zgrajeni, vendar brez ustreznih dovoljenj. Na osnovi sprejetega lokacijskega načrta bi investitor lahko nelegalno gradnjo tudi legaliziral. Območje meri okrog 14 tisoč kvadratnih metrov. Podjetje zaposluje predvsem delavce iz okoliških naselij. Trenutno imajo 49 zaposlenih.

V prvi fazi cona na dobrih šestih hektarjih

Svetniki so obravnaval tudi osnutek odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Jeprca, kjer je predvidena obrtna cona. Zanjo naj bi bilo precej zanimanja, vsaj sodeč po anketi, ki so jo izvedli že pred leti. Dobili so 31 pobud, je pa dejstvo, da so nekateri potencialni investitorji od takrat lokacijo dobili drugje, tudi v coni v Komendi. Lokacijski načrt določa 29 gradbenih parcel, od tega bosta dve namenjeni za ureditev zbirnega centra za odpadke, ena pa za parkirišče za tovorna vozila. Skupna površina območja je 6,27 hektarja, za gradbene parcele je predvidenih 4,65 hektarja. Gre za prvo fazo cone, ki naj bi se kasneje širila. Obrtna cona bo stala na področju sanirane gramoznice, zato je župan Stanislav Žagar pojasnil, da poročilo o tem, kako so jamo zasipali, imajo. Pretežni del je bil zasut z izkopanim materialom iz elektrarne Mavčiče, kjer pa je bila jama zasuta z odpadki, je predvideno parkirišče, ter zbirni center za odpadke. Svetniki so opozorili, da bi arhitektura v coni morala biti kraju prijazna, da ne bodo to za tujca, ki se bo peljal po štiripasovnici »siva industrijska vrata prestolnice«, kot se je slikovito izrazil Janez Šušteršič (N.Si).

Investitorji za Jeprško cono, poleg Društva Barka, še niso znani, kar moti tudi okoliške prebivalce, ki so se že lani povezali v civilno iniciativo za ohranitev kakovosti bivanja. Listino je podpisalo 29 polnoletnih krajanov. Na obeh dosedanjih prostorskih konferencah (prva je bila aprila lani, druga pa pretekli teden) so podali pripombe do predlaganega osnutka, na seji pa jih je povzel svetnik Janez Barle (SDS), skoraj neposredni sosed bodoče cone. Moti jih, da pripravljalec ni predvidel ukrepov za varovanje njihovega življenjskega okolja, želijo, da se izvaja stalni monitoring hrupa, da se predvidi tudi protihrupna zaščita, ter da na območju zgradijo javno kanalizacijo. Poleg tega želijo sodelovati v komisiji, ki bi opravljala civilni nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta. Menijo tudi, da mora občina naročiti oceno zmanjšanja vrednosti njihovih nepremičnin. Zainteresirana javnost bo svoje pripombe lahko podala tudi še v času javne razgrnitve. Na osnutek odloka je še vedno možno podati pripombe, saj poteka 30-dnevna javna razgrnitev, v času katere bo tudi javna razprava. Mitjo Ljubeljška (SDS) je zanimalo, kdo bo investitor komunalne infrastrukture: občina ali zasebni sektor? Župan Stanislav Žagar je odgovoril: »Pogovarjali smo se z občinami, kjer so odpirali takšne cone, tudi s Šenčurjem. Ponavadi je praksa takšna, da Občina odkupi zemljo in ureja komunalno infrastrukturo s prispevki investitorjev. Slednje pa zanimajo pogoji, ki jih bomo mi določili z lokacijskim načrtom. Izdeluje se že tudi druga faza cone na Jeprci, celotna strategija razvoja med Projem in Jeprco, predvsem zato, da se bo videla celota, ker se tehnični parametri lahko vzamejo le iz celote. Tudi na ministrstvu pravijo, da je to edini način.«

Znana razvojna politika občine za naslednja štiri leta

Svetniki so se seznanili tudi s predlogom načrta razvojnih programov Občine Medvode, ki je sestavni del proračuna in odraža razvojno politiko občine na področju investicijskih izdatkov in državnih pomoči za naslednja štiri leta. Predstavlja torej razvojne naložbe in projekte, v Medvodah pa ga obravnavajo še pred sprejemanjem proračuna. Slednji je v zaključni fazi pripravi in naj bi bil obravnavan na aprilski seji. Kar se tiče sprememb zakona o financiranju občin, so Medvode malce na boljšem. »Iz prihodka države bomo dobili okrog 80 milijonov tolarjev več, bo pa v celoti proračun manjši, saj imamo drugih izrednih prihodkov manj,« je pojasnil župan Stanislav Žagar.

V nadaljevanju o kadrovskih točkah

V nadaljevanju 3. seje so svetniki odločali o kadrovskih zadevah. Za petega člana nadzornega odbora so imenovali Antona Pušarja, poleg njega so bili za nadzornike že prej imenovani: Sašo Bitenc, Nevenka Plešec, Gustav Šimic in Mitja Starman. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo deloval v sestavi: Marjan Kunstelj kot predsednik, ter člani: Jože Omerzu, Tatjana Zajc, Tatjana Kernič, Marko Valenčič, Špela Kržišnik, Anže Bračko in Gregor Mrjasec. Novi član Sveta zavoda za šport in prireditve občine Medvode je Gregor Pregrad, ki je nadomestil Ivana Simiča. Svetniki so do konca postopka vračanj vlaganj podaljšali tudi mandat članom Komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.