Maša pred kapelico Janeza Krstnika na Kofcah

Janezova kapelica pod Kofcami

Zgrajena je bila pred dobrimi osemdesetimi leti, v njej pa so bile do začetka septembra redne nedeljske maše.

Kofce – Ko so leta 1926 v Tržiču ustanovili zadrugo Planinski dom in so dobrih sto metrov pod vrhom Planine pod Košuto ali Kofc postavili planinski dom, so se odločili tudi za gradnjo kapelice. Načrt zanjo je naredil tesarski mojster Franjo Stritih, oltarno sliko Janeza Krstnika pa je narisala strokovna učiteljica Antonija Štamcar. Kot je v knjigi Zgodovinski drobci župnije Tržič iz leta 1936 zapisal Viktor Kragl, je »prav njena spretna roka poslikala tudi bel mašni plašč, oltarni prt in blazino za mašno knjigo. Vse v res lepih planinskih motivih«. Kapelica je bila blagoslovljena 24. junija 1928, tri leta kasneje pa je v stolpiču kapelice prvič zazvonil mali zvonček. Do leta 1941 so bile v kapelici redne nedeljske maše, včasih pa tudi med tednom, saj so na dopust na Kofce prihajali številni duhovniki. Na začetku nemške okupacije jo je poškodoval kulturbundovec iz Tržiča, 17. februarja 1945, ko so partizani požgali planinski dom, pa je pogorela. Ostali so le zidovi in del strehe. Tržiški planinci so kmalu po vojni nov planinski dom uredili na planini v nekdanji Primožičevi koči, kjer je še danes, novo kapelico z zvonom pa je blagoslovil tedanji tržiški župnik Viktor Zakrajšek 14. avgusta 1966. Ob novi kapelici Janeza Krstnika se je takrat zbralo blizu petsto ljudi. Na novega leta 1967 je na Kofcah prvič maševal Janez Ambrožič, ki je sedaj župnik na Bledu.

Kapelica je ostala posebnost Kofc. Ob njej zastane korak številnih planincev. Tržiški župnik Roman Starc je povedal, da so v kapelici redne maše vsako leto na novoletni dan in na dan državnosti 25. junija. Julija in avgusta so maše vsako nedeljo ob 11.30, ob tej uri pa je bila maša tudi prvo septembrsko nedeljo. V devetdesetih letih so z leseno konstrukcijo pokrili mašni prostor pred kapelico in z njo, žal, tudi zastrli pogled na njeno izvirno, enkratno lego v naravnem okolju. Pokrit prostor za maševanje v slabem vremenu bi lahko po mnenju mnogih obiskovalcev postavili ločeno ob kapelici, ki bi tako še naprej pozdravljala planince tako, kot jih je več kot šestdeset let.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / torek, 9. oktober 2012 / 07:00

Zamik pri gradnji smučišča - odgovor

Popravek in prikaz nasprotnih dejstev v zvezi z navedbami v članku »Zamik pri gradnji smučišča«, objavljenem v časopisu Gorenjski glas dne 4. septembra 2012 na strani 3. Dne 4. septembra 2012 je...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.