Županov lokal razburja Bohinjce

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bohinj / petek, 11. september 2009 / 06:00

Avtorji anonimnega pisma županu Francu Kramarju očitajo, da si je v predlogu novega zakona o TNP prikrito privoščil legalizacijo gostinskega objekta ob Bohinjskem jezeru.

Bohinj – Najemnika omenjenega lokala, ki je v občinski lasti, sta župan Franc Kramar in njegova žena Aleksandra. Po prepričanju anonimnih piscev, ki so se podpisali kot Žalostni Bohinjci, si je župan privoščil legalizacijo tega objekta, čeprav naj bi bil skupaj še z dvaindvajsetimi drugimi objekti predviden za rušenje. Župan Franc Kramar zagotavlja, da ima lokal vsa potrebna dovoljenja.

»Žalostni Bohinjci« so med drugim zapisali, da si je župan v predlogu zakona o TNP zapisal svoj 75. člen, ki med drugim določa, da se do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta na Veglju zadrži izvajanje enega od členov uredbe o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju TNP v občini Bohinj, in sicer v delu, ki se nanaša na omenjeni gostinski lokal. S tem naj bi si, so še zapisali, privoščil legalizacijo objekta ob Bohinjskem jezeru, čeprav je v omenjeni uredbi predviden za odstranitev. »Postavlja se vprašanje, zakaj v predlogu zakona ni izvzetih vseh 23 objektov, ki so po uredbi predvideni za odstranitev,« se še sprašujejo avtorji anonimnega pisma. Župan Franc Kramar odgovarja: »Objekt je bil legaliziran že z zakonom o graditvi objektov, po katerem za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Omenjeni objekt pa so že leta 1958 opredelili kot kopališki objekt.« Dodal je še, da je od 23 objektov, ki jih omenjajo anonimni pisci, le ta lokal gospodarsko poslopje, ostalo pa so počitniške hišice, ki so bile zgrajene po letu 1981, ko je že veljal sedanji zakon o TNP. »Zato tudi ne verjamem, da so pismo res napisali Bohinjci, saj so to v glavnem počitniške hišice, ki niso v lasti Bohinjcev.«

V novem prostorskem načrtu, je še pojasnil Kramar, bodo območje, na katerem je tudi omenjeni lokal, opredelili kot območje kopalnih voda. »Poleti se namreč tu kopa od dva do tri tisoč ljudi, zato bo to območje treba celostno urediti.« Ob tem je opozoril, da bo potrebno poskrbeti tudi za javna stranišča. Ta čas poleg plastičnih kopalci in sprehajalci uporabljajo tudi stranišče v lokalu na Veglju, pri čemer, je poudaril Kramar, sta z ženo sama financirala gradnjo kanalizacije in vodotesne greznice, s čimer so fekalije speljali stran od jezera.