Ključna je izmenjava znanja in sposobnosti

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. april 2012 / 06:00

Na Gorenjskem se je v okviru svojega obiska v Sloveniji mudila direktorica evropskih zadev za evro območje in enotni trg znotraj britanske vlade Vikki Dean. Na Bledu se je kot slavnostna govornica udeležila regionalnega srečanja gospodarstvenikov in županov Gorenjske regije pod naslovom Razvoj gospodarskega in kulturnega sodelovanja z Veliko Britanijo.

Kje vidite možnosti za sodelovanje z Evropsko unijo?

»Velika Britanija ima zelo jasno politiko glede Evropske unije in igra aktivno vlogo v njej. Pred časom je sicer potekala debata o nekaterih koristih članstva, vendar v vladi glede tega ni dileme, Veliko Britanijo vidijo znotraj Evropske unije. Če govorite s katerimkoli ministrom britanske vlade, vam bo naštel vse mogoče prednosti, ki jih prinaša članstvo. Največja je zagotovo trgovina, čeprav ljudje, ko jih povprašaš o tem, navajajo tudi lažje prečkanje mej. A največja korist je gotovo v enostavnejšem trgovanju. Pogosto se razpravlja o natančnih številkah, a vsaj petdeset odstotkov trgovanja se opravi znotraj Evropske unije. Več trgujemo na primer z Irsko kot z vsemi Brik državami skupaj, čeprav številni radi govorijo o rastočih trgih in pomembnosti trgovanja z Brazilijo recimo. Menim, da je to sicer res zelo pomembno, a se moramo kljub temu vedno znova opomniti, kako močno je trgovanje znotraj Evrope.«

Soočamo se z gospodarsko krizo. Kako se s tem spopadate v Veliki Britaniji in kakšen je vaš pogled na reševanje krize v Sloveniji?

»V času mojega obiska smo veliko razpravljali o tem, saj se s krizo soočamo povsod po Evropi, še posebej znotraj območja evra. Velika Britanija sicer ni znotraj tega območja, kljub temu pa ima izjemen negativni učinek tudi na naše gospodarstvo. Naša vlada je sprejela resne ukrepe, da bi zmanjšala primanjkljaj; v prvi vrsti se je osredotočila na reze v javnem sektorju. Ob sprejemanju proračuna smo opravili pregled, koliko zapravi vlada. Stroške smo v povprečju znižali za 25 odstotkov, kar je ogromno. V nekaterih oddelkih več kot v drugih, glede na prioriteto posameznih področij. V nekaterih oddelkih smo tako stroške znižali celo za štirideset odstotkov, drugod za deset, a resnično je imelo varčevanje vpliv prav na vse. Samo dve področji sta se izognili temu, zdravstvo in razvojna pomoč tujini. A celo zdravstva ni povsem zaobšlo, saj so se tudi tu določeni stroški, recimo za administracijo, znižali.«

Kaj pa posegi v področje socialnih pravic, glede česar prav zdaj pri nas potekajo pogajanja med vlado in sindikati?

»Varčevanje na tem področju je bilo predmet velikih razprav. Mislim, da imate v Sloveniji več socialnih pravic kot pri nas. Na primer porodniški dopust traja vse leto in ga v celoti plača država, kar je zelo impresivno. Tu smo v različnem položaju in prav zaradi manjših ugodnosti smo imeli tudi manj možnosti za njihovo zniževanje. Znižali so se recimo otroški dodatki, ki so bili prej enotni za vse, zdaj pa so uvedli prag za prejemanje otroškega dodatka. Do njega tako ni več upravičena družina, ki prejema določene dohodke. Potem so bile tu davčne olajšave za družine, v katerih sta starša zaposlena, kjer se je prav tako povišalo število delovnih ur, ki jih morata opraviti starša, da sta upravičena do te ugodnosti. Prav zdaj pa smo sredi reform tudi številnih drugih socialnih ugodnosti, kjer so predvideni zelo radikalni ukrepi, kar povzroča veliko polemik. Nekateri jih zelo podpirajo, ker menijo, da so bile te ugodnosti preobsežne. Želimo dati sporočilo, da se delo splača, da je za nekoga ugodneje, če je zaposlen, kot da je doma in prejema podporo od države. To ni reforma, ki bi jo izpeljali v enem tednu ali kar čez noč, a proces se je začel.«

Koliko časa že poteka ta proces in kdaj pričakujete, da se bo zaključil?

»Pogajanja so se začela pred enim letom, končala pa se verjetno ne bodo pred prihodnjim letom. Socialno reformo si zdaj podajata zgornji in spodnji dom parlamenta. Do spremembe zakonodaje je še daleč.«

Kako vidite Slovenijo v odnosu do Velike Britanije?

»Tudi zaradi tega, da bi to ugotovila, sem prišla sem. Teden se še ni končal, zato je še malo prezgodaj za odgovor, ampak občutek imam zelo dober. Britansko veleposlaništvo deluje zelo uspešno, ima močne zveze, veliko je tudi zgodovinskih in kulturnih povezav.«

Slovenija je zanimiva tudi za britanske turiste …

»Veliko turistov prihaja sem, posebej na Bled. Povedali smo mi, da so med tujimi turisti na Bledu britanski na prvem mestu. Imamo dobre povezave z Easy jetom. To leto, ko označujemo dvajsetletnico diplomatskih stikov med Slovenijo in Veliko Britanijo, je torej izvrstno leto za premislek o naših odnosih. Lahko bi naredili še več, želela bi, da bi še več britanskih turistov obiskalo Slovenijo, predvsem pa bi rada videla več britanskih vlaganj v Sloveniji in obratno, ter da bi povečali izvoz v obeh smereh. Mislim, da imamo oboji veliko ponuditi drug drugemu, obenem pa je prav to tisto, kar obe državi potrebujeta, da izplavata iz krize.«

Lahko razložite politiko Velike Britanije do Evropske unije in vaš pogled na reševanje evra?

»Ta vlada je zelo jasna glede tega, da nismo del evro območja in se mu tudi ne nameravamo pridružiti. Na zunaj je to zelo jasno. Obenem pa nismo neumni, zavedamo se, da imamo močne povezave z evro območjem, prvenstveno skozi trgovanje. Pa tudi v našem interesu je, da je evro območje varno, stabilno in uspešno. Zato si prav tako kot vi želimo, da bi se razmere izboljšale. Nimamo pa neposredne vloge pri tem. Lahko odigramo zgolj politično vlogo oziroma vam svetujemo, vas spodbujamo in opominjamo.«

Kljub temu pa lahko imate svoje stališče glede tega …

»Naš predsednik vlade je pozval k hitrejšemu odzivanju, saj smo dopustili, da se kriza vleče predolgo. Na to smo opozarjali od enega sestanka na vrhu do drugega, vsak naj bi prinesel rešitev za krizo evro območja. Radi bi, da bi se predsedniki vlad tega lotili z večjo vnemo, da bi rešili problem. Naš predsednik vlade si želi ustrezne dokapitalizacije bank v območju evra, neke vrste požarni zid v obliki evropskega mehanizma za stabilnost, da se ne bi ponovila Grčija, pa tudi strožja ekonomska pravila. Do določene mere se to odraža v novem fiskalnem dogovoru, ki ga Velika Britanija ni podpisala. Gre za dolgoročen odgovor na problem, ker pred januarjem prihodnje leto ne bo ratificiran, če sploh, vmes pa se kriza nadaljuje. Potrebno pa bi bilo nekaj, kar bo pomirilo trge in jim vlilo zaupanje v krajšem času. To nas še vedno malo skrbi.«

Kje vidite možnosti gospodarskega sodelovanja s Slovenijo?

»V glavnem na področju trgovine. Velika Britanija si prizadeva za občutno povečanje izvoza in na Evropo gledamo kot na naravnega partnerja. Slovenija je že zdaj zelo izvozno naravnana. Nisem strokovnjakinja, ampak prepričana sem, da Slovenija lahko veliko ponudi. Predvsem na področju gradbeništva in avtomobilske industrije, pa tudi na področju mode, oblikovanja in podobno. Tu se lahko prepozna priložnosti, kaj vi lahko ponudite nam in obratno.«

Kje pa vidite priložnosti za sodelovanje med Gorenjsko in katero od britanskih regij?

»Župan Bleda mi je pripovedoval o sodelovanju s Henleyjem. Take vrste povezave so lahko zelo močne, žal pa to ni poceni. In ta čas ni veliko denarja, ki bi ga lahko vlagali v take vrste projektov. Želim si drugačne oblike medsebojnega sodelovanja, v okviru katerega bi izmenjavali izkušnje in sposobnosti. Koristne so lahko tudi kulturne povezave, ampak trenutno smo vsi bolj osredotočeni na gospodarsko rast. Zato je treba najti način za izmenjavo znanja in sposobnosti ter spodbujati izmenjavo med šolami in univerzami. To po mojem ponuja veliko več priložnosti za sodelovanje kot zgolj formalno sodelovanje med mesti ali regijami.«

Kakšni so vaši vtisi o Sloveniji? Ste tu prvič?

»Ne, tu sem bila že dvakrat, leta 1993 in 2000. Obakrat samo za en dan, tako da nisem videla praktično ničesar. Tokrat sem prišla za ves teden, skupaj z možem in dvema otrokoma. Dvakrat smo bili na Bledu, obiskali smo tudi Bohinj, Koper, Lipico in Ljubljanski grad. Imeli smo priložnost pokušati slovensko hrano in spoznati domačine. In je čudovito. Kolegi na veleposlaništvu so mi rekli, da se to zgodi, ko prideš v Slovenijo - da se zaljubiš vanjo in nočeš oditi ali pa se zagotovo še vrneš. Ko jo okusiš, si želiš vrniti. Tako se je zgodilo tudi meni.«