Slavka je nekaterim prava izbira, drugi se z njo ne strinjajo.

Slavka, slavke, slavki, slavko ...

Kot smo izvedeli, je bilo v sredo na slavki okrog 100 tisoč Slovencev in Slovenk.

Pri slavki, s slavko … bi v nadaljevanju naslova pravilno slovensko sklanjali osrednji dogodek iztekajočega se tedna: slavko. Nepoznavalec slovenskega značaja bi se pritožil, češ zakaj pa ni nikjer na slavki, kar je v nekem pomenu besede bržkone prav prijetno početje. A bi mu vsi s končano osnovno šolo kaj hitro lahko odgovorili, da si v 5. sklonu ednine vsekakor lahko privoščite tudi na slavki.

 

Slavko sicer poznajo povsod v demokratičnem svetu, še posebej je to v zadnjem času značilno za Evropo, ki jo je zajel pravi slavkovni val. Tam slavkajo zaradi pomanjkanja dela, spet drugje, ker ga imajo preveč. Tudi slovenska zgodovina slavk je zelo zanimiva. Slavkalo se je že v stari Jugoslaviji, v socializmu slavke tako rekoč ni bilo, saj se je preimenovala v slavico, zdaj v samostojni Sloveniji pa slavke spet prihajajo na naš vsakdanji jedilnik.

 

Slavke se je tokrat udeležilo več kot 100 tisoč Slovenk in Slovencev, ki so eni bolj, drugi pa manj zavzeto slavkali. Vodje večine sindikatov so slavko izbrali kot sredstvo, da tistim, ki pišejo ukrepe, ki slavkajočim kakopak niso po godu, povedo, naj jih vendarle napišejo nekoliko drugače, predvsem pa naj jih naslovijo na koga drugega. Slavka je bila tokrat še posebej v mislih večine zaposlenih v javnem sektorju, ki pa za slavkanje ne bodo plačani. Slavke ne bomo plačali, so rekli tisti, ki režejo denar za slavkajoče. In so nekateri že rekli, k… pa slavka, ni vrag ne ne obstaja tudi kakšna, ki plača.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 14. junij 2011 / 07:00

Veliki požar v Žabnici

Odlomek iz članka Antonije Šifrer Veliki požar v Žabnici, napisala ga je leta 1982, objavljen je v zborniku Na robu pojoče ravnine.

Objavljeno na isti dan


Medvode / / 22:22

Posebni priznanji Bališevi in Žitniku

Medvode – Turistična zveza Medvode je triindvajseto leto zapored organizirala akcijo Moja dežela, lepa in gostoljubna. Na zaključni prireditvi so priznanja podelili v različnih kategorijah. V kateg...

Zanimivosti / / 22:21

Zdravje iščejo v ledeni vodi

Jezero v Javorniškem Rovtu ima le šest stopinj Celzija, skupina pristašev metode Wim Hof pa je v njem našla ledeni izziv. Prepričani so, da je kopanje v ledeni vodi v kombinaciji z zavestnim dihanjem...

Zanimivosti / / 22:19

S starimi vozili po stari cesti

Mednarodni gorski preizkus starodobnikov – 23. Hrastov memorial je kljub deževnemu vremenu v Podljubelj privabil šestdeset motoristov na starodobnih motociklih in mopedih.

Razvedrilo / / 22:15

Andreju Šifrerju Prešernova plaketa

Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je na petkovem koncertu 40 let norosti v Letnem gledališču Khislstein Andreju Šifrerju podelil Prešernovo plaketo za neprecenljiv doprinos v medkulturnem in...

Rekreacija / / 22:13

Bojan Čare – kolesar s ciljem

Ko sva se pogovarjala, je slavil polovico svojega življenja. »Ravno polovico življenja je namreč preteklo, odkar sem se ponovno rodil,« mi je pravil. »Ko sem bil star 32 let in pol, me je prizadela...