Zgodbe muzejskih predmetov: Domžalski slamniki

Besedilo: Helena Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. april 2012 / 06:00

Pred nami so topli meseci in pred sončnimi žarki se bomo zaščitili s kremami, lahnimi oblačili, čepicami in slamniki. Pri delu na polju in žetvi so se naši predniki žgočih sončnih žarkov ubranili s slamniki s širokimi krajci. Spretni v izdelovanju slamnikov so bili v Domžalah, Mengšu in okolici. Iz žitne slame so pletli kite, iz teh pa so ročno šivali slamnike. Začetki izdelovanja slamnikov segajo vsaj tristo let nazaj. Po ustnem izročilu naj bi to znanje prinesel iz Firenc nek vojak, druga zgodba pa pripoveduje, da je v Domžalah prenočeval popotnik, ki je v zahvalo gospodarjevemu sinu pokazal, kako se pletejo kite in iz njih sešije slamnik. Sredi 19. stoletja je že 12 tisoč ljudi na leto izdelalo okrog 800 tisoč slamnikov, ki so jih prodajali po sejmih na Kranjskem pa tudi v sosednjih deželah. Pletice in pletiči kit so se od jeseni do pomladi zbirali vsak dan v drugi hiši, da so se ob delu družili in hkrati varčevali z razsvetljavo. S slamniki so trgovali tudi tirolski krošnjarji, ki pa so domačo obrt v drugi polovici 19. stoletja razvili v donosen posel. Leta 1857 je Tirolec Pavel Melittzer postavil prvo tovarno slamnikov na Domžalskem. Z gradnjo tovarn, modernizacijo strojev in proizvodnega postopka pa je domača obrt začela počasi nazadovati.

Slamniki, ki so jih prodajali po vsej Evropi, so bili moški, ženski, otroški, moda pa je vsako leto narekovala nove in nove modele. Nekateri so bili zelo priljubljeni, ljudski, drugi prestižni in so se prodajali v elitnih pariških trgovinah. Domžalske slamnikarske tovarne so odpirale tudi podružnice v številnih evropskih mestih, kamor so hodila na sezonsko delo mlada dekleta in tudi matere, ki so otroke puščale doma pri sorodnikih. V začetku 20. stoletja so se domači slamnikarji združili v Slamnikarsko zadrugo v Mengšu, v Domžalah pa je začelo delovati Kitarsko društvo, pravzaprav zadruga, ki je svojim članom zagotavljala surovine za pletenje kit, te pa odkupovala in jih prodajala obrtnikom in tovarnam. 20. stoletje z burnimi političnimi in gospodarskimi spremembami je povzročilo zapiranje obrtnih delavnic in tovarn. Zadnja slamnikarska tovarna Univerzale je delovala do leta 2003. A pletenje kit in šivanje slamnikov je močno zasidrano v spominu domačinov. Zato bo to pomlad v Godbenem domu v Domžalah zaživel slamnikarski muzej, kjer bodo predstavljeni slamniki, orodje in zgodbe slamnikarske preteklosti teh krajev. Prijazno vabljeni. Presenečeni boste, kakšne slamnike so izdelovali in nosili naši dedki in babice.