Zanesljivost, trajnost, konkurenčnost

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Država pri oblikovanju energetske politike spoštuje načela zanesljivosti, trajnosti in konkurenčnosti oskrbe z energijo.

Lani smo v Sloveniji porabili 15.002 gigavatnih ur električne energije, iz obnovljivih virov energije (OVE) pa proizvedli 4.144 gigavatnih ur oziroma 27,6 odstotka. Letos naj bi v Sloveniji stalo že za približno tri megavate sončnih elektrarn, ki na letni ravni proizvedejo približno 3,15 gigavatne ure električne energije. V skupni proizvodnji iz OVE to predstavlja le majhen delež, komaj 76 promilov.

Državna energetska politika z ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije in uporabe OVE prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, s tem pa k vrsti pozitivnih učinkov za naše okolje. Energije v končni rabi ne potrebujemo le kot električno energijo, temveč tudi za ogrevanje in hlajenje ali pa kot energent za pogon v prometu. Vseeno pa velja, pravijo na gospodarskem ministrstvu, ki ga vodi Matej Lahovnik, da vsak odstotek v končni rabi energije, ki ga dosežemo iz OVE na področju proizvodnje električne energije, stane do trikrat toliko kot pri proizvodnji toplote.

Brez konvencionalnih virov ne gre

Večina obnovljivih virov energije je zelo nestanovitnih, zato je tudi proizvodnjo električne energije iz OVE težko usklajevati s porabo ali pa je to povezano z visokimi stroški za hranilnike energije. Dandanes se mora zato pri večjem vključevanju OVE še vedno zagotavljati dovolj rezervnih zmogljivosti v konvencionalnih elektrarnah. Z večjo izrabo obnovljivih virov energije država izpolnjuje načelo trajnosti, hkrati pa mora skrbeti tudi za zanesljivost in primerno ceno. Na zanesljivost oskrbe prek OVE trenutno najbolj vpliva visoka cena tehnologije in s tem premajhen trg, cena pa ne sme (v preveliki meri) vplivati na standard gospodinjstev.

»Mi spodbujamo vse tehnologije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in ne le fotovoltaike, ki je trenutno najdražja,« pojasnjuje v direktoratu za energetiko gospodarskega ministrstva in dodajajo: »Spodbude pa so prave, kar dokazuje tudi velik interes investitorjev in gradnja elektrarn v zadnjem času.« Dodajajo, da so poleg njihove podporne sheme na voljo tudi ugodni krediti Eko sklada, energetski zakon pa bo skupaj s poenostavitvijo opravljanja dejavnosti proizvodnje v mikroelektrarnah omogočil davčno olajšavo pri dohodnini. »Pričakujemo še več malih elektrarn na osnovi določb pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki so ga pripravili na Ministrstvu za okolje in prostor,« pojasnjujejo.

Na vprašanje, ali je danes zakonodaja na strani investitorjev, ki se pritožujejo zaradi dolgotrajnosti pridobivanja dovoljenj, pa odgovarjajo: »Za gospodarjenje s prostorom je potrebno spoštovati potrebe vseh zainteresiranih strani. Prostor je omejen in ga moramo pustiti tudi za razvoj naših naslednikov. Prepričani smo, da je v Sloveniji dovolj že pozidanih zemljišč, kjer z nameščanjem sončnih elektrarn ne jemljemo prostora za razvoj drugih dejavnosti. Če se bo gradbena zakonodaja spreminjala, pa želimo pri tem sodelovati s predlogi, da se, če je to možno, poenostavijo postopki za gradnjo malih elektrarn.«