Zamolčana dejstva o ALC

Glede na to, da si direktor JGZ g. Škofic jemlje pravico kot občinski uslužbenec skoraj v vsakih DN poučevati občane o Indiji Koromandiji, ki nam jo letališče prinaša, je nujno odgovoriti na njegova "dejstva" s sledečimi dejstvi:

1. Dejstvo je, da nas letališče s hrupom "osrečuje" že od leta 1917. Letališče Tempelhof v Berlinu so tudi ukinili, pa je imel slavnejšo zgodovino kot Lesce.

 

2. Dejstvo o mednarodnem letališču v Lescah je neumno ob dejstvu, da je Brnik oddaljen le 15 km.

 

3. Letališče kot izobraževalni center nacionalnega pomena je izmišljotina g. Škofica in letalskega lobija. V nobenem dokumentu, sklepu, zakonu to ni zapisano in tudi nas o tem ni nihče nič vprašal.

 

4. Druženje letalcev pri njihovem adrenalinskem samozadovoljevanju je ves čas brezobzirno do ljudi, ki jim je dovolj hrupa od jutra do večera.

 

5. Vsi športniki dosegajo svoje uspehe v prvi vrsti zase, šele nato tudi za druge. "Športniki" z leškega letališča "uspehe" dosegajo na račun drugih, ki jih nemočni, morajo prenašati nad svojimi glavami. Koliko ljudi pa zanima ta šport? Je zaradi tega Slovenija bolj prepoznavna?

 

6. V knjigi o letališču ni opisana nacionalizacija zemljišč po drugi svetovni vojni. Tudi bes in jeza razlaščenih kmetov ne! Tudi ne, da letalci za to 50 let niso plačali nobene odškodnine.

 

7. Seveda letališče privablja goste, tudi iz tujine. Slednji so še posebej dobrodošli, saj narod hlapcev še ni izumrl. Koliko plačujejo za letenje v matični državi in kakšne omejitve jim njihovo osveščeno prebivalstvo postavlja, g. Škofic ne pove, saj se ne zaveda, da je svetovni trend v turizmu neokrnjena narava in mir.

 

8. Da je letalska industrija ljudem lahko prijazna dokazuje g. Boscarol, ki NI asfaltiral pol Vipavske doline.

 

9. G. Škofic našteva potenciale ALC. Nismo si mogli želeti boljše potrditve zgrešenosti veljavne občinske Strategije razvoja letališča, kjer je vse našteto opisano na ravni prostega spisa petošolca. Se vam ne zdi g. Škofic, da bi za načrte o ALC morali pridobiti široki konsenz občanov?

 

10. Vehementna trditev o brezhibnih okoljskih emisijah dokazuje, da so direktorju bistvene vejice v zakonih, počutje ljudi pri celodnevnem hrupu je zanj nepomembno.

 

11. Bo direktor JGZ naslednjič zapisal, da naj se stotine prebivalcev odseli, ker mu z nestrinjanjem onemogočajo uresničevati njegove in županove "razvojne?" ideje?

 

12. Trditev, da so moderna letala vse bolj specializirana za asfaltne steze je privlečena za lase. V vsem svetu je trend k letališčem s travno stezo in to zaradi okoljskih in kapitalskih vidikov. Kje v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki pa imajo DARS, ki za asfaltno letališko stezo lokalnega letališča podari 2,4 milijona evrov?

 

13. Veliko let je bilo vzdrževanje obstoječe travne steze minimalno z namenom "spraviti skozi" asfaltno. Kot da je travnata steza v Lescah edina na svetu, drugje imajo samo še asfaltne.

 

14. Trditev, da bo travnata steza vedno predstavljala varnostne omejitve, velja samo v primeru enako slabih gospodarjev tudi v prihodnje. Za vzdrževanje travne steze tisti, ki stezo največ uporabljajo, iz svojih žepov ne prispevajo skoraj nič.

 

15. G. Škofic, zakaj za modelarsko stezo na ustreznejšem mestu ne pridobite gradbenega dovoljenja in sredstev? Kdo vam je pa v tej zvezi kdaj nasprotoval?

 

16. Dejstvo je, da sta po vloženem projektu za gradbeno dovoljenje načrtovani dve stezi – asfaltna in travnata. Bo travnata samo za pristajanje?

 

17. V zadnji točki svojih dejstev g. Škofic bralstvo znova poučuje o potencialih ALC, se pa izogne dejstvu o javno zasebnem partnerstvu iz strategije razvoja. Se morda že uresničuje strategija preoblikovanja JGZ ALC v delniško družbo, kot je navedeno v koalicijski pogodbi?

 

Komu bo v končni fazi koristila modernizacija letališča? Širokemu krogu občanov zagotovo ne!

 

V imenu Društva gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce:

M. Mertelj, M. T. Ravnik, F. Čufer, A. Rezar, I. Avšič,

M. Zalokar, R. Bajt, M. Jamšek, P. Zupan, M. Klinar, M. Kokalj

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 17. avgust 2021 / 22:59

Tanja odgovarja

Letošnje leto je mešanica boljših in žalostnih, skrb vzbujajočih stvari. Potrebujem vaš nasvet, kako naprej. Srce ima svoj razum. Hvala vam za odgovore. Vedno ste tisti, ki me s svojimi od...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 29. december 2014 / 14:45

Razstavljali v Firencah

Štirje slikarji iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj sodelovali na razstavi v Firencah.

Slovenija / ponedeljek, 29. december 2014 / 14:35

Koledar, knjige in ples

Božični in novoletni čas krojita tudi življenje Slovencev na Koroškem. Tudi dogodki so povezani s prazniki.

Nasveti / ponedeljek, 29. december 2014 / 14:28

Razgledna pomola

Planica (1508) in Borovje (1476 m) – Jesenska simfonija. Mir. Tišina. Nikjer žive duše. Vzpona za dušo, ki terjata nekaj več previdnosti. Odsvetovana po dežju.

Gospodarstvo / ponedeljek, 29. december 2014 / 14:22

Igralništvo se vse bolj povezuje s turizmom

Hitov igralniško-zabaviščni center Korona v Kranjski Gori je že vse od ustanovitve pred triindvajsetimi leti sinonim za igralništvo na Gorenjskem. Po sedmih letih krize so se negativni trendi v letošn...

Nasveti / ponedeljek, 29. december 2014 / 13:50

Čez šestintrideset stopnic v temo

Dne 19. decembra 2014 v Celovcu. V domačni kuhinji gledaliških prijateljev Veronike in Aleksandra obujamo raznorazne spomine ob spremljavi smeha in vonjav Aleksandrovega menija. Dne 19. decembra 19...