Kipu vdahne polno življenje

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 06:00

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost in v galerijah Mestne in Prešernove hiše je prek poletja na ogled pregledna razstava del akademskega kiparja Draga Tršarja. Celovit pregled več kot polstoletne ustvarjalnosti.

Naslov Pregled 1955-2009 razkriva osnovni kredo tokratne pregledne razstave akademskega kiparja Draga Tršarja, ta čas enega najeminentnejših slovenskih kiparjev, ki v treh osrednjih kranjskih galerijah predstavlja presek svojih triinpetdesetih ustvarjalnih let. Prek sto razstavljenih del, od malih plastik iz brona, kamna, terakote, keramike in mešanih tehnik, do večjih kipov in aktov v naravni velikosti in risb na papirju ter olj na platnu. Drago Tršar je svojo ljubezen do likovne umetnosti kazal že v času druge svetovne vojne, ko je risal v Goršetovi večerni šoli in kiparil pri kiparju Borisu Kalinu. Ta ga je usmeril v kiparstvo, študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral leta 1951. Dve leti kasneje je kot edini kipar sodeloval v Skupini 53 - skupini mladih moderno usmerjenih slikarjev. Pomemben preobrat v svojem kiparstvu je Drago Tršar napravil leta 1957 z množično pojmovano skulpturo. S problematiko plastike množic je Tršar izvirno vstopil v sočasno svetovno kiparstvo. Temu so sledila vabila na najpomembnejše svetovne razstave, Beneški bienale, Documento v Kasselu, Middelheim park v Antwerpnu in Guggenheim Museum v New Yorku. Leta 1960 je postal asistent na Akademiji za likovno umetnost Ljubljani, sedem let kasneje docent, po štirinajstih letih izredni profesor, redni profesor pa leta 1978. Bil je predstojnik kiparskega oddelka. Leta 1969 je bil med ustanovitelji Grupe 69. Leta 1991 je postal član slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1967 je prejel nagrado Prešernovega sklada za razstavljena dela v Mali galeriji v Ljubljani, leta 1990 pa za življenjsko delo. Poleg kiparstva se ukvarja tudi z risbo, grafiko in skulpturalno keramiko.

Stroka Draga Tršarja poleg Jakoba Savinška in Slavka Tihca uvršča med avtorje, ki so imeli ključno vlogo v razvoju slovenskega modernega kiparstva. Že na začetku ustvarjalne poti so njegova dela presegala realizem, svoje videnje kiparstva pa je začrtal v smer tipalnega učinka, ki ga daje oblikovana površina. Tako lahko materija, kip na primer, zaživi svoje polno življenje. »Skulpture Draga Tršarja so izpolnjene s tako izraznostjo in tako življenjsko silo, da se nam zdi, kot da pod povrhnjico brona, gline ali keramike pulzira nemirno življenje samo,« je k razstavi zapisal Robert Inhof in se posebej ustavil pri kiparjevem erotičnem opusu: »Tršar ne naredi svojih erotičnih del samo v velikih dimenzijah, pač pa tudi v majhnih in, kar je še posebej zanimivo, v povsem miniaturnih dimenzijah. Njegov erotični cikel je nastajal vzporedno z njegovim znanim opusom, le da je bil povsem zaseben in doslej javnosti nedostopen. Tisto, kar ga zanima, ni posamično žensko telo, ampak ženskost, in to tista erotična ženskost, ki jo globoko v sebi čuti in razume vsak, ne glede na morebitne zunanje moralistične cenzure in avtocenzure. Na tokratni razstavi predstavlja 22 »erotičnih figur« kot jih je sam poimenoval, predstavlja pa tudi cikla »kaplje«, dela na temo morja ter deset keramik.

Najbolj od vsega pa se je Tršarja že v zrelosti ustvarjalne mladosti dotaknila tematika človeške množice, ker jo je lahko izoblikoval v enovito in hkrati razčlenjeno likovno kompozicijo, sugestivno v celoti in poživljeno v živahnosti struktur, razmišlja Milček Komelj. Po tako imenovani skupinski plastiki je v slovenskem pa tudi širšem likovnem prostoru najbolj poznan. Razstava bo na ogled še do konca meseca.